Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je opozoril, da Washington ne izključuje novih vojaških napadov na Iran, če bi Teheran ogrozil ameriške sile ali dodatno zaostril razmere v Hormuški ožini. Njegove izjave spremlja nova kampanja gospodarskega pritiska, s katero želijo ZDA Iran odrezati od ključnih virov prihodkov.
Hegseth je po obisku obrambnega podjetja Oshkosh v ameriški zvezni državi Wisconsin zavrnil navedbe, da so ameriške vojaške operacije proti Iranu trenutno ustavljene.
“Ne. Če bomo morali izvesti napade, jih bomo,” je odgovoril na vprašanje novinarjev. Dodal je, da bodo ZDA ukrepale, če bo Iran “pretiraval” ali ogrozil ameriško vojsko.
“Če bo Iran dovolj nespameten, da se zaplete z ameriško vojsko, bomo storili, kar moramo,” je dejal Hegseth. Po poročanju Anadolu je poudaril, da Washington novih napadov ne izključuje niti na območju Hormuške ožine niti v okolici Irana.
Hegseth je zatrdil, da ZDA ohranjajo nadzor nad strateško pomembno ožino ter da ameriška blokada Iranu preprečuje izvoz nafte po tej poti. Iranske oblasti takšne ameriške navedbe zavračajo in vztrajajo, da imajo še vedno pomemben vpliv na plovbo skozi območje.
Sankcije zajele skoraj 60 posameznikov, podjetij in ladij
Hegsethove izjave prihajajo dan po začetku ameriške operacije gospodarskega pritiska na Iran. Ameriško finančno ministrstvo je pod imenom Operation Economic Outcast uvedlo sankcije proti skoraj 60 posameznikom, podjetjem in ladjam, povezanim z iranskim jedrskim in raketnim programom, kibernetskimi operacijami ter prodajo nafte.
Washington je razširil tudi možnosti za uvedbo sekundarnih sankcij proti tujim podjetjem in posameznikom, ki poslujejo z Iranom. Posebej je izpostavil pet področij: digitalna sredstva, tehnologijo, zlato, letalstvo in ladijski promet.
Kot smo že poročali, je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal, da bodo gospodarske posledice doletele tudi države in podjetja, ki bodo Teheranu pomagala obiti omejitve.
Hegseth je ocenil, da Iran trenutno najbolj prizadene prav gospodarski pritisk, vendar vojaška možnost kljub temu ostaja odprta.
Letalonosilka odhaja, ameriška prisotnost ostaja
Ameriški obrambni minister je potrdil tudi, da se letalonosilka USS Abraham Lincoln po več kot osmih mesecih na morju vrača domov. V regiji jo bo nadomestila letalonosilka USS George Washington, zato menjava ne pomeni zmanjšanja ameriške vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu.
Lincolnova dolga napotitev je med družinami članov posadke sprožila vprašanja o razmerah na krovu in morali mornarjev. Hegseth je poročila o slabem stanju posadke zavrnil kot napačno predstavljena in misijo označil za zgodovinsko.
Menjava letalonosilk in Hegsethovo opozorilo kažeta, da želi Washington gospodarski pritisk na Iran podpreti tudi z ohranjanjem močne vojaške navzočnosti v regiji.
