Evropske borze so v četrtek sprva sledile optimizmu z azijskih trgov, vendar se je razpoloženje vlagateljev do zgodnjega popoldneva obrnilo. Negotovost glede vojne na Bližnjem vzhodu in naraščajoče cene energije so hitro izničile jutranje dobičke na večini glavnih evropskih trgov.
V zgodnjih urah trgovanja so evropski trgi še sledili rasti na azijskih borzah, kjer je južnokorejski indeks Kospi močno okreval po velikem padcu dan prej. Vendar je optimizem v Evropi hitro zbledel.
Do okoli 14. ure po srednjeevropskem času je nemški indeks DAX zdrsnil za približno 0,2 odstotka. Podobno sta se gibala tudi pariški CAC 40 in londonski FTSE 100. Madridski indeks IBEX je med večjimi evropskimi trgi izstopal z rahlo rastjo okoli 0,3 odstotka, medtem ko je širši evropski indeks Stoxx Europe 600 prav tako zdrsnil v negativno območje.
Po poročanju Euronews so vlagatelji v zadnjih dneh zelo previdni, saj poskušajo oceniti, kakšne gospodarske posledice bi lahko prineslo stopnjevanje konflikta med Izraelom, Združenimi državami in Iranom.
Nafta ponovno v središču pozornosti
V ospredju zanimanja finančnih trgov ostajajo predvsem cene nafte, ki so se v zadnjih dneh občutno zvišale. Ameriška referenčna nafta WTI je bila v četrtek okoli 3 odstotke dražja in se je gibala blizu 77 dolarjev za sod.
Severnomorska nafta Brent je presegla 83 dolarjev za sod, kar je približno 2 odstotka več kot dan prej.
Analitik Dan Coatsworth iz investicijske platforme AJ Bell je opozoril, da so vlagatelji zelo občutljivi na gibanje cen energentov. Po njegovih besedah lahko hiter skok cen nafte v kratkem času povzroči precejšnjo negotovost na finančnih trgih.
Po njegovem mnenju se vlagatelji trenutno sprašujejo, ali svetovno gospodarstvo čaka daljše obdobje dražje energije ali pa gre le za kratkotrajen šok zaradi geopolitične krize.
Vojna dodatno povečuje negotovost
Trge še naprej pretresa tudi stopnjevanje spopadov na Bližnjem vzhodu. Iran je v šestem dnevu konflikta izstrelil nove rakete proti Izraelu in napadel več vojaških ciljev, medtem ko je Izrael napovedal obsežne napade na cilje v Teheranu.
Takšna eskalacija povečuje negotovost glede stabilnosti energetskih dobav in vpliva na razpoloženje vlagateljev po svetu.
Wall Street okreval
Ameriški delniški trgi so v sredo kljub geopolitičnim napetostim zabeležili rast. Indeks S&P 500 je pridobil približno 0,8 odstotka in tako nadomestil večino izgub, ki so nastale ob začetku konflikta. Industrijski indeks Dow Jones je zrasel za približno 0,5 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za okoli 1,3 odstotka.
K pozitivnemu razpoloženju so prispevali tudi novi gospodarski podatki, ki kažejo na pospešeno rast dejavnosti v ameriškem storitvenem sektorju, vključno z nepremičninami in finančnimi storitvami.
Med največjimi dobitniki na Wall Streetu so bile delnice velikih tehnoloških podjetij. Amazon je pridobil približno 3,9 odstotka, Nvidia pa okoli 1,7 odstotka.
Ker sta obe podjetji med največjimi po tržni vrednosti, imajo njuni premiki velik vpliv na celoten indeks S&P 500. Vlagatelji hkrati spremljajo tudi nove podatke o zaposlovanju v ZDA, ki bi lahko nakazali nadaljnje trende na ameriškem trgu dela.
Ameriška centralna banka Federal Reserve si prizadeva ohraniti močno zaposlenost, hkrati pa omejevati inflacijo. Hiter dvig cen nafte bi lahko to nalogo dodatno zapletel. Na valutnih trgih se je ameriški dolar nekoliko okrepil. Deloma zato, ker vlagatelji ZDA pogosto vidijo kot relativno varnejše okolje v času geopolitičnih napetosti.
Cena zlata se je medtem do zgodnjega popoldneva nekoliko znižala za približno 0,3 odstotka in se gibala okoli 5.120 dolarjev za unčo. Evro je rahlo oslabel in zdrsnil z 1,1636 na približno 1,1623 dolarja.
