![Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade [Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr]](https://portal24.si/wp-content/uploads/2025/05/54551649235_7ac1450c50_k.jpg "Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade [Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr]")
Če je bilo v preteklih letih poslabšanje javnih financ mogoče razlagati z epidemijo, energetsko krizo ali poplavami, takšne razlage za leto 2025 ni več. Najnovejša Mesečna informacija za januar 2026, ki jo je pripravil Fiskalni svet, kaže, da se je primanjkljaj državnega proračuna občutno poglobil kljub odsotnosti izrednih razmer, razlogi pa so predvsem domači in politični.
Državni proračun je imel v letu 2025 po začasnih podatkih -1,7 mrd EUR primanjkljaja, pri čemer interventni ukrepi k temu niso prispevali, so navedli na Fiskalnem svetu. Še bolj zgovoren je podatek, da je bil primanjkljaj brez interventnih ukrepov za 1,5 mrd EUR večji kot v letu 2024, kar pomeni skoraj popoln razpad fiskalne discipline v enem samem letu.
Osrednji problem leta 2025 je eksplozija odhodkov. Odhodki državnega proračuna brez interventnih ukrepov so se povečali za 14,8 odstotka, kar je skoraj petkrat več kot v letu 2024, ko je rast znašala 2,9 odstotka, so izpostavili na Fiskalnem svetu.
Največji prispevek k rasti so imeli stroški dela, ki so se povečali za 14,1 odstotka oziroma za 609 mio EUR. Razlogi so znani: začetek uvajanja novega plačnega sistema in izplačilo zimskega regresa v obsegu približno 120 mio EUR. Gre za trajne obveznosti, ki jih po uveljavitvi ni več mogoče preprosto odpraviti.
Poleg tega so se povečali še:
– tekoči transferi v ZZZS za 20,1 odstotka (za 91 mio EUR),
– subvencije za skoraj 20 odstotkov,
– plačila v proračun EU za 13,2 odstotka,
– obresti za več kot 7 odstotkov.
To pomeni, da se poraba ne povečuje selektivno, temveč široko in sistemsko, ugotavlja Fiskalni svet.
Investicije: več denarja, a ne nujno več razvoja
Na prvi pogled pozitivno deluje podatek, da so se investicije povečale za okoli 22 odstotkov, vendar podrobnejši pogled razkrije drugačno sliko. Približno polovica rasti investicij je bila posledica večjih vlaganj v obrambo, medtem ko so se investicije v cestno infrastrukturo zmanjšale za okoli 25 odstotkov, so navedli na Fiskalnem svetu.
Pomemben del investicijske porabe se poleg tega seli izven državnega proračuna v proračunske sklade, kar zmanjšuje preglednost in otežuje fiskalni nadzor.
Prihodki: evropski denar namesto domače rasti
Medtem ko poraba pospešuje, se prihodkovna stran umirja. Prihodki brez interventnih ukrepov so v letu 2025 zrasli za 4,1 odstotka, leto prej pa za 7,3 odstotka, izhaja iz analize Fiskalnega sveta. Ključno je, da rast ni več rezultat domače gospodarske dinamike, temveč predvsem evropskih sredstev.
Prejeta sredstva iz NOO so se skoraj podvojila, povečala so se tudi kohezijska sredstva. Nasprotno pa so se prihodki iz davka na dohodek pravnih oseb občutno znižali in predstavljajo enega glavnih razlogov za slabšo prihodkovno dinamiko, so izpostavili na Fiskalnem svetu.
Prihodki od trošarin se znižujejo že od začetka 2024, zlasti zaradi padca prodaje dizla in cigaret, rast dohodnine pa je počasnejša zaradi nižje rasti mase plač in uskladitve dohodninskih razredov z inflacijo, navaja Fiskalni svet.
Tekoča poraba hitrejša od rasti gospodarstva
Morda najbolj zaskrbljujoč del dokumenta je opozorilo, da realna tekoča poraba sektorja država že drugo leto zapored raste občutno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva, poudarja Fiskalni svet. Enaka dinamika se po njihovih projekcijah pričakuje tudi v prihodnjih letih.
To pomeni, da država povečuje stalne izdatke hitreje, kot gospodarstvo dolgoročno ustvarja nove prihodke, kar je klasičen recept za fiskalne težave. Fiskalni svet izrecno opozarja, da je tekočo porabo po uveljavitvi pravic izjemno težko zmanjševati, zato bi se nosilci ekonomske politike morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.
Dolg še pod nadzorom, a smer napačna
Bruto dolg sektorja država je konec tretjega četrtletja 2025 znašal 67,6 odstotka BDP, kar je nekoliko več kot ob koncu leta 2024. Slovenija je po deležu dolga na 10. mestu med 27 državami EU, pomemben blažilnik pa ostaja visoka likvidnostna rezerva, zaradi katere je neto dolg precej nižji, so navedli na Fiskalnem svetu.
Dolg se torej ne znižuje zaradi presežkov ali reform, temveč predvsem zaradi ugodnih kratkoročnih okoliščin in rezerv, ki niso neomejene.
Čeprav Slovenija še ne stoji pred takojšnjim fiskalnim zlomom, podatki Fiskalnega sveta jasno kažejo, da se država nevarno približuje točki, ko bodo manevrski prostori izčrpani. Javni izdatki se povečujejo, kot da bi bila visoka gospodarska rast zagotovljena, hkrati pa se zanemarja dejstvo, da se prihodkovna osnova že krha.
Takšen model delovanja pomeni prenašanje današnjih političnih odločitev na prihodnje davkoplačevalce, brez jasnega načrta, kako bodo trajne obveznosti dolgoročno financirane. Fiskalna politika, ki ustvarja stalne pravice in izdatke v času umirjanja gospodarske rasti, ni socialno vzdržna, temveč kratkovidna. Dokument Fiskalnega sveta je zato resno opozorilo: če se smer ne spremeni pravočasno, bodo prihodnje vlade prisiljene v bistveno ostrejše, manj priljubljene in družbeno dražje reze, kot bi bili potrebni danes.
