Pogovori o sestavi nove vlade ostajajo odprti, politična slika pa tudi po seriji srečanj pri predsednici republike ostaja nejasna. Ključnih 46 glasov nima nihče, razlike med političnimi bloki pa so še vedno izrazite. Rok za predlog mandatarja se medtem približuje – predsednica mora odločitev sprejeti do 10. maja.
Golob: opozicija in oster napad na desni blok
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je po pogovoru priznal, da njegova stranka nima potrebne večine. Ob tem je poudaril, da je niso želeli graditi “z izsiljevanjem, korupcijo ali podkupovanjem”, ter napovedal, da bo v primeru oblikovanja desnosredinske vlade prevzel vlogo opozicijskega poslanca.
“Prepričani smo, da ta koalicija prevarantov ne bo imela dolgega veka,” je dejal. Dodal je, da bodo v opoziciji vztrajali pri zakonitosti in načelih pravne države.
Golob obenem zavrača očitke o neuspehu. Po njegovih besedah je Svoboda dobila največ glasov, volivci pa so izrazili željo po povezovanju čez sredino, ki pa je na drugi strani ni bilo. “Če je kdo izdal svoje volivce, to zagotovo ni Svoboda,” je poudaril.
Janša: odprti vsi scenariji, tudi volitve
Predsednik SDS Janez Janša po drugi strani zatrjuje, da njegova stranka trenutno ne sestavlja vlade, a hkrati poudarja, da je pripravljena na vse možnosti – od oblikovanja koalicije do opozicije ali celo predčasnih volitev.
“Lahko mirno počakamo v opoziciji,” je dejal, a dodal, da bi lahko SDS “že jutri” sestavil vlado s svojim programom. Ob tem je ponovno odprl vprašanje spremembe volilnega sistema in uvedbe ustavnega davčnega sidra, za kar bi bila potrebna dvotretjinska večina.
Janša ocenjuje, da trenutni politični sistem ustvarja nestabilnost, in opozarja na potrebo po strukturnih spremembah, če se politični zastoj nadaljuje.
Demokrati puščajo vrata odprta
Ključno vlogo pri razpletu imajo Demokrati. Vodja poslanske skupine Franc Križan je po pogovoru poudaril, da stranka nadaljuje pogajanja “z vsemi”, čeprav je še nedavno kazalo, da so vrata Svobodi zaprta.
V stranki vztrajajo, da jih vodi program in ne politična bližina. “Nihče nam ni bolj ali manj všeč. Zasledujemo program,” je dejal Križan in dodal, da si želijo t. i. raznobarvno vlado.
Demokrati obenem zavračajo očitke o neenotnosti in poudarjajo, da odločajo enotno, a brez vsiljene discipline – poslanci naj bi glasovali po svoji vesti.
Oblikuje se desnosredinski blok
Na drugi strani se vse bolj jasno izrisuje blok okoli SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resni.ce. Predstavnik trojčka NSi–SLS–Fokus Janez Cigler Kralj poudarja, da bodo podprli tistega kandidata, ki bo lahko sestavil desnosredinsko vlado.
Vodja poslancev Resni.ce Katja Kokot je potrdila, da pogovori potekajo, in priznala, da so programsko trenutno najbližje SDS-u. Cilj je po njenih besedah čim hitrejša vzpostavitev vlade, da bi se izognili političnemu vakuumu.
Čeprav dokončnega dogovora o mandatarju še ni, neuradne informacije že omenjajo okvirno razdelitev ministrstev, kar kaže, da proces vendarle napreduje.
Leva sredina opozarja na posledice
Na levi sredini medtem opozarjajo na tveganja. Predsednik SD Matjaž Han poziva k hitri sestavi vlade in opozarja, da politično zavlačevanje škodi državi.
Koordinator Levice Luka Mesec pa ocenjuje, da trenutna razmerja sil ne omogočajo nadaljevanja reformne politike. Po njegovih besedah obstaja tudi tveganje za proračunski izpad, če bi nova večina sprejela napovedane davčne ukrepe.
Vse možnosti še odprte
Razmerja sil v parlamentu ostajajo tesna, dokončnega odgovora pa še ni. Izvolitev predsednika DZ z 48 glasovi je sicer nakazala možnost oblikovanja nove večine, a politični dogovor še ni zaključen.
V igri tako ostajajo vse možnosti – od oblikovanja desnosredinske vlade do predčasnih volitev.
