Poraba gospodinjstev v Evropski uniji in evrskem območju se povečuje, vendar rast dohodkov zaostaja, medtem ko se stopnja varčevanja znižuje. Podatki za četrto četrtletje 2025 kažejo na nadaljevanje potrošniške aktivnosti, ki pa vse bolj temelji na zmanjševanju prihrankov.
V evrskem območju se je realna poraba gospodinjstev na prebivalca povečala za 0,5 odstotka, potem ko je v prejšnjem četrtletju zrasla za 0,4 odstotka. Hkrati je realni dohodek na prebivalca zrasel le za 0,1 odstotka, po tem ko je v tretjem četrtletju stagniral.
Podoben trend je v celotni EU. Poraba se je povečala za 0,6 odstotka, enako kot v prejšnjem četrtletju, medtem ko so dohodki zrasli za 0,2 odstotka.
Jasen signal je razlika med rastjo porabe in dohodkov. Gospodinjstva trošijo hitreje, kot raste njihova kupna moč, kar pomeni večji pritisk na prihranke.
To potrjuje tudi stopnja varčevanja, ki se je v evrskem območju znižala za 0,4 odstotne točke, v EU pa za 0,5 odstotne točke. Med državami so razlike velike: varčevanje se je najbolj povečalo v Grčiji (+2,1 odstotne točke) in Avstriji (+1,6), medtem ko je najbolj upadlo na Madžarskem (-1,4) in v Italiji (-0,8).
Hkrati se je stopnja naložb gospodinjstev rahlo povečala – tako v evrskem območju kot v EU za 0,1 odstotne točke. To kaže na zmerno okrevanje investicijske aktivnosti, vendar brez izrazitejšega pospeška.
Struktura rasti dohodkov razkriva dodatne pritiske. V evrskem območju so k rasti največ prispevali prihodki iz premoženja in transferji, medtem ko so davki in socialni prispevki delovali kot zaviralni dejavnik. V EU so k rasti največ prispevali dohodki iz zaposlitve.
Podatki potrjujejo, da potrošnja ostaja ključni motor gospodarske aktivnosti, vendar ob vse manjši varnostni blazini gospodinjstev. Nadaljnje zniževanje varčevanja lahko ob morebitnem poslabšanju razmer hitro omeji potrošnjo in upočasni rast.
