Model umetne inteligence GPT-6 Astra je iz ene same slabo ohranjene fotografije razvozlal šifrirano vojaško pismo iz leta 1809. Sporočilo je bilo po navodilu Napoleona Bonaparteja poslano maršalu Augustu de Marmontu, ki je tedaj poveljeval francoskim silam v Dalmaciji. Naloga, ki je strokovnjakom več kot dve stoletji povzročala težave, je bila končana v približno šestih urah.
Za podvig je poskrbel Carter Church, inženir umetne inteligence v ameriškem podjetju za kibernetsko varnost SentinelOne. Modelu GPT-6 Astra je posredoval le eno digitalizirano podobo pisma in navodilo, naj razvozla njegovo vsebino.
Church je ugotovitve in celoten postopek javno predstavil ter objavil tudi programsko opremo, s katero je mogoče rezultat preveriti.
Ena vrstica besedila in 24 vrstic simbolov
Pismo je nastalo marca 1809, tik pred novo vojno med Francijo in Avstrijo. Napoleon Bonaparte je svojemu pastorku Eugènu de Beauharnaisu, ki je bil podkralj Italije, naročil, naj Marmontu pošlje šifrirano poročilo o položajih francoskih in zavezniških vojsk.
Sporočila torej ni lastnoročno napisal Napoleon, temveč je bilo poslano iz Beauharnaisovega poveljstva po njegovih navodilih.
Marmont je bil tedaj s približno 13.000 vojaki nameščen v Dalmaciji in ločen od glavnine francoskih enot. Ker bi lahko pismo prestregli nasprotniki, so najpomembnejši del zapisali s kombinacijo številk, črk in posebej izmišljenih znakov.
Ohranjeni dokument vsebuje eno običajno francosko uvodno vrstico, nato pa 24 vrstic šifriranega besedila s približno 1.300 znaki. Church je ugotovil, da je bilo v njem uporabljenih 155 različnih simbolov.
Edina javno dostopna podoba pisma je bila slabše kakovosti in je izvirala iz francoske vojaškozgodovinske revije iz leta 1969.
Model je sam našel del izgubljenega ključa
GPT-6 Astra je moral najprej prepoznati ročno narisane znake in ugotoviti, kateri med seboj podobni simboli so dejansko enaki. Nato je med spletnim raziskovanjem našel tabelo zgodovinarja kriptologije Daniela Tanta, ki je pojasnjevala pomen 33 simbolov iz podobnega Napoleonovega šifrirnega sistema.
Tabela s tem pismom prej ni bila povezana, vendar je vsebovala dovolj podatkov za začetek razvozlavanja. Približno tretjino besedila je bilo mogoče prebrati že z njeno pomočjo.
Model je nato izdelal lastno programsko rešitev in s postopkom preizkušanja različnih kombinacij rekonstruiral preostanek ključa. Pri preverjanju francoskih besednih vzorcev je uporabljal tudi zgodovinska besedila Victorja Hugoja, Alexandra Dumasa in Marmontove spomine.
Šifra je bila homofonska, kar pomeni, da je bilo mogoče isto črko zapisati z več različnimi znaki. Nekateri simboli pa niso pomenili le ene črke, temveč celo besedo, denimo “general”, “vi” ali “ki”.
Kaj je pisalo v skrivnem sporočilu?
Razvozlano pismo Marmontu opisuje razporeditev francoskih in zavezniških vojsk po Evropi. Omenjene so enote v Bavarski, na Poljskem, Saškem in v Italiji ter ruske sile, ki naj bi se pomikale proti Avstriji.
Namen sporočila je bil poveljnika v Dalmaciji seznaniti s širšim vojaškim položajem in ga prepričati, da Francija razpolaga z dovolj močnimi silami. Marmont naj se ne bi pustil prestrašiti odporu, ki se je zbiral proti njegovim enotam.
Vsebina ni razkrila velikega neznanega Napoleonovega načrta, saj so zgodovinarji iz njegove druge korespondence že približno vedeli, kaj naj bi bilo v pismu. Razvozlano besedilo pa je zapolnilo nekatere manjkajoče dele v poznejših objavah Napoleonovih ukazov in pomagalo popraviti napačno datacijo dokumenta.
Rezultat je mogoče preveriti
Church je za Live Science povedal, da rezultatu sprva ni verjel. Ključna prednost primera pa je, da rešitev ni odvisna le od razlage modela, temveč jo je mogoče mehansko preveriti s primerjavo ključa, šifriranega besedila in dobljenega francoskega sporočila.
Satoshi Tomokiyo, ki vodi spletno zbirko zgodovinskih šifer Cryptiana, je po pregledu rezultatov pismo označil kot rešeno. Zgodovinar Michael Rowe s King’s Collegea v Londonu je dejal, da je mogoče prevodu precej zaupati, ker se ujema z ohranjenim Napoleonovim navodilom, kaj mora sporočilo vsebovati.
Največji dosežek tako ni le razbitje šifre, temveč dejstvo, da je en model opravil celoten postopek: prebral poškodovano podobo, prepoznal simbole, poiskal del ključa, izdelal program za razvozlavanje in rezultat preveril z zgodovinskimi viri. Za zgodovinarje bi lahko takšna orodja postala nekakšen sodobni Rosettski kamen za številne še neprebrane dokumente.
