Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bo danes objavilo odločitev v zadevi hrvaških poklicnih ribičev Franke Makovac in Michaela Latina proti Sloveniji. Pritožnika ne zahtevata, naj sodišče določi mejo v Piranskem zalivu, temveč trdita, da jima slovenska sodišča v prekrškovnih postopkih niso zagotovila poštenega sojenja.
Makovac in Latin sta pritožbi v Strasbourg vložila aprila 2023, potem ko sta v Sloveniji izčrpala razpoložljiva pravna sredstva. Njuni zadevi sodita v skupino več sto podobnih pritožb hrvaških državljanov, povezanih s slovenskimi globami zaradi prekrškov v spornem delu Piranskega zaliva.
Osrednje vprašanje današnje odločitve ne bo potek državne meje, temveč način, kako so slovenska sodišča obravnavala njuni zahtevi za sodno varstvo.
Globi v višini 500 in 840 evrov
Koprska pomorska policija je Franko Makovac marca 2018 kaznovala s 500 evri globe zaradi nedovoljenega prečkanja državne meje s plovilom.
V plačilnem nalogu je bilo navedeno, da je prekršek neposredno opazil policist. Med dokazi so bili navedeni tudi videoposnetki, fotografije in radarski podatki, vendar brez podrobnejšega pojasnila njihove vsebine.
Makovac je v postopku zatrjevala, da ji ni bilo omogočeno ustrezno seznanjenje z dokazi in da zato ni mogla učinkovito izpodbijati ugotovitev slovenskih organov.
Michaela Latina je februarja 2020 pristojni inšpektorat kaznoval s skupno 840 evri globe. Očital mu je, da je ribiškemu inšpektorju preprečil dostop do plovila in tako oviral uradno dejanje ter da ni imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah.
Latin je ugovarjal, da dostopa slovenskega inšpektorja do njegovega plovila ni preprečil on, temveč hrvaška policija. Iz dokumentacije ESČP izhaja, da so bila hrvaška policijska plovila med hrvaškimi ribiškimi čolni in slovenskimi uradnimi plovili.
Brez ustne obravnave in zaslišanja prič
Oba pritožnika sta plačilna naloga izpodbijala pred Okrajnim sodiščem v Kopru. Zanikala sta ugotovitve slovenskih organov in trdila, da identiteta domnevnih storilcev ni bila pravilno ugotovljena.
Vztrajala sta tudi, da sta bila prepričana, da ribarita v hrvaških vodah. Predlagala sta pregled fotografij in posnetkov ter zaslišanje njiju in več prič, med drugim drugih ribičev, hrvaških pomorskih policistov in slovenskih uradnih oseb.
Okrajno sodišče ustne obravnave ni izvedlo, ker je ocenilo, da predlagani dokazi ne bi mogli vplivati na ugotovljeno dejansko stanje. Višje sodišče v Kopru je njuni pritožbi leta 2021 zavrnilo, ustavno sodišče pa ustavnih pritožb ni sprejelo v obravnavo.
Makovac in Latin se pred ESČP sklicujeta na 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Trdita, da nista imela možnosti učinkovito preveriti dokazov, biti zaslišana in pred sodiščem soočiti prič. Sodišče ne bo določalo meje
Ozadje zadeve je dolgoletni spor glede meje v Piranskem zalivu. Arbitražno sodišče je leta 2017 Sloveniji prisodilo približno tri četrtine zaliva ter določilo območje stika Slovenije z odprtim morjem.
Slovenija razsodbo šteje za dokončno in zavezujočo, Hrvaška pa je ne priznava. ESČP v sedanjem postopku ne bo presojalo veljavnosti arbitražne razsodbe ali določalo poteka državne meje.
Sodišče je leta 2024 kot nedopustne že zavrnilo pritožbe treh slovenskih ribičev, ki so jih kaznovale hrvaške oblasti. Takrat je poudarilo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe.
Današnja zadeva je pravno drugačna, saj se nanaša na postopkovna jamstva pred slovenskimi sodišči.
