Zalivska kriza po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ni več zgolj geopolitično tveganje, ampak vse bolj konkretna gospodarska težava za slovenska podjetja. Najnovejša anketa med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog kaže na motnje v dobavnih verigah, rast stroškov in vse večji pritisk na konkurenčnost.
Na GZS opozarjajo, da se posledice razmer na Bližnjem vzhodu že neposredno odražajo v poslovanju podjetij. Približno polovica sodelujočih podjetij je v zadnjih 30 dneh zaznala zamude pri dobavah, dodatna četrtina pa poroča o delni ali popolni nedosegljivosti posameznih surovin in polizdelkov.
Kot ključne razloge za motnje podjetja najpogosteje navajajo podaljšane dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, omejitve tranzita prek Bližnjega vzhoda ter zaplete v ladijskih in letalskih povezavah. Na GZS ocenjujejo, da logistične težave dodatno zvišujejo stroške in slabšajo preskrbljenost podjetij.
Podražitve energentov in transporta že pritiskajo na marže
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je opozoril, da podjetja vse močneje občutijo rast vhodnih stroškov.
“Kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve, več kot polovica pa tudi na petrokemične proizvode, kot so guma, plastika in umetna gnojila,” je poudaril Ivanc.
Po njegovih besedah so bile podražitve pri večini podjetij že izvedene ali pa jih dobavitelji napovedujejo, zato je “cenovni šok že vgrajen v nabavne pogoje”.
Podjetja višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti v prodajne cene. Dve tretjini anketiranih jih stroške na kupce prenaša le delno, predvsem zaradi močnih konkurenčnih pritiskov, zahtev kupcev in dolgoročnih pogodb s fiksnimi cenami. Posledično se pritisk vse bolj preliva v marže in finančno vzdržnost poslovanja.
Iskanje alternativ
Analiza GZS kaže, da se podjetja na razmere odzivajo z iskanjem alternativnih dobaviteljev, prilagoditvami cenikov, spreminjanjem transportnih poti, povečevanjem zalog in zamikanjem investicij. Skoraj polovica podjetij je po podatkih ankete že odložila ključne razvojne naložbe, kar bi lahko imelo dolgoročnejše posledice za rast in produktivnost.
V prihodnjih šestih do dvanajstih mesecih podjetja med največjimi tveganji izpostavljajo izgubo konkurenčnosti, nadaljnje stroškovne pritiske, možnost proizvodnih zastojev in likvidnostne težave.
Ivanc je ob tem opozoril, da se je “zalivska kriza iz abstraktnega geopolitičnega tveganja spremenila v sistemski operativni in stroškovni šok”.
“Podjetja se soočajo z realnimi motnjami v dobavnih verigah, obenem pa z izrazitim pritiskom na marže, saj višjih vhodnih stroškov v razmerah močne konkurence ne morejo prenesti v cene. To neposredno ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva,” je dejal.
GZS poziva k hitrim ukrepom in stabilni vladi
Podjetja od države pričakujejo predvsem hitrejšo regulativno razbremenitev, bolj predvidljivo poslovno okolje in boljše informacije o razvoju razmer.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je zato ponovno pozvala politiko k hitremu oblikovanju stabilne vlade.
“Slovenija mora čim prej dobiti operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja,” je poudarila.
Na GZS so ob tem spomnili, da so že predlagali več kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov za izboljšanje razmer v gospodarstvu ter pozvali, naj prihodnja vlada skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035. Kot eno od izhodišč navajajo desetletni program Made in Slovenia 2035.
Nahtigal je posebej izpostavila pomen izvajanja zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP), ki predvideva 30 milijonov evrov letnih sredstev za znižanje stroškov električne energije energetsko intenzivnim podjetjem.
“Za energetsko intenzivna podjetja je ključno, da vlada čim prej začne izvajati že sprejeti zakon in zagotovi predvidena sredstva v višini 30 milijonov evrov letno. To bo podjetjem omogočilo nekoliko nižjo ceno električne energije,” je dejala.
Pozitivni ukrepi
Na GZS kot pozitiven ukrep izpostavljajo tudi podaljšanje uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, ki upravičenim podjetjem omogoča povračila še za nadaljnja tri leta.
V pripravi naj bi bila tudi razširitev kroga upravičencev na več gospodarskih panog, skladno z decembra posodobljenimi smernicami EU, hkrati pa povečanje obsega pomoči za dodatnih 10 milijonov evrov letno. To bi skupni obseg pomoči povečalo s sedanjih 26 na 36 milijonov evrov letno.
Po navedbah GZS naj bi vlada do konca maja sprejela tudi podaljšanje znižane stopnje prispevkov za obnovljive vire energije in CO2 dajatev na goriva za energetsko intenzivna podjetja, kar naj bi dodatno znižalo stroške poslovanja in izboljšalo konkurenčnost podjetij.
Na GZS so pozdravili tudi nov evropski okvir državnih pomoči METSAF, ki je bil sprejet zaradi posledic vojne v Iranu in širi dosedanji obseg pomoči iz smernic CISAF. Ob tem pozivajo prihodnjo vlado, naj obseg pomoči za elektro intenzivna podjetja poveča nad 30 milijonov evrov letno. Pozdravljajo tudi zvišanje najvišjega dovoljenega skupnega zneska državne pomoči, ki jo lahko prejme posamezno podjetje.
