Cene zlata so se v sredo v azijskem trgovanju ponovno zvišale, k rasti pa sta prispevala šibkejši ameriški dolar in padec cen nafte po novih signalih o možnem umirjanju napetosti med ZDA in Iranom.
Cena zlata na promptnem trgu se je zvišala za 1,8 odstotka na 4637 dolarjev za unčo, terminske pogodbe za junijsko dobavo v ZDA pa so pridobile 1,7 odstotka in dosegle 4647 dolarjev za unčo. Že v torek je zlato pridobilo skoraj odstotek vrednosti.
Trge so pomirile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Washington začasno ustavil operacijo za zaščito komercialnega ladijskega prometa v Hormuški ožini ter da je dogovor z Iranom blizu.
To pomeni opazen premik proti diplomaciji po zaostritvi razmer v začetku tedna, ko je Trumpova operacija “Project Freedom”, namenjena zaščiti pomorskih poti skozi Hormuško ožino, sprožila vojaški odziv Irana in močno rast cen nafte.
Padec cen nafte zmanjšal inflacijske pritiske
Naftni trgi so po Trumpovih izjavah nadaljevali padanje. Umirjanje cen energentov je zmanjšalo del strahov pred dolgotrajnimi motnjami v dobavi in dodatnimi inflacijskimi pritiski.
Zlato sicer tradicionalno velja za varno naložbo v času geopolitičnih in gospodarskih pretresov, vendar lahko visoke cene energentov in pričakovanja daljšega obdobja visokih obrestnih mer omejujejo rast povpraševanja po plemenitih kovinah, ki ne prinašajo donosov v obliki obresti.
Dodatno podporo zlatu je v sredo nudil tudi šibkejši ameriški dolar. Indeks DXY, ki meri gibanje dolarja proti košarici glavnih valut, je v azijskem trgovanju izgubil okoli 0,2 odstotka, kar zlato za vlagatelje iz drugih valutnih območij naredi cenejše.
Močno so se podražile tudi druge plemenite kovine. Cena srebra je poskočila za približno tri odstotke na 75 dolarjev za unčo, platina pa je pridobila 1,7 odstotka in se približala meji 2000 dolarjev za unčo. Baker je pridobil skoraj dva odstotka, aluminij več kot 1,6 odstotka, nikelj pa okoli 1,8 odstotka.
