Gospodarska zbornica Slovenije je v pomladanski napovedi znižala pričakovano gospodarsko rast za letos na 2,0 odstotka, potem ko je jeseni še napovedovala 2,4-odstotno rast. Hkrati je navzgor popravila napoved inflacije, ki naj bi letos dosegla 3,1 odstotka.
Kot poroča STA, so v zbornici sledili podobnim ocenam Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada. Napovedi so znižali tudi za prihodnji leti, in sicer na 1,8 odstotka za leto 2027 in 1,9 odstotka za leto 2028.
Poslabšanje pričakovanj je povezano predvsem z novim zunanjim šokom, vojno na Bližnjem vzhodu, ki povečuje negotovost in pritiske na cene energentov. V osnovnem scenariju GZS pričakuje povišane cene energije vsaj do tretjega četrtletja.
Negotovost zaradi vojne in stroški dela
V zbornici so pripravili tudi alternativne scenarije. V primeru hujših in dolgotrajnejših učinkov vojne bi gospodarska rast letos lahko upadla na 1,6 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa na 1,8 oziroma 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer bi rast letos lahko dosegla 2,3 odstotka.
Poleg zunanjih dejavnikov GZS opozarja tudi na notranje pritiske, predvsem rast stroškov dela. Ti so se v zasebnem sektorju med letoma 2020 in 2025 povečali za skoraj 44 odstotkov, kar je skoraj enkrat več od povprečne 23-odstotne rasti v EU. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem izpostavil vpliv rasti minimalne plače in uvedbe obveznega zimskega regresa.
Po oceni zbornice kombinacija rasti stroškov dela in prepočasne rasti produktivnosti slabša cenovno konkurenčnost, kar bo vplivalo na izvoz in okrevanje proizvodnje. Realna rast izvoza naj bi letos znašala 2,2 odstotka, pri čemer bo izhajala predvsem iz storitev, medtem ko naj bi se proizvodnja v predelovalnih dejavnostih po lanskem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka.
Industrijska proizvodnja naj bi v obdobju 2026–2028 v povprečju rasla za 1,3 odstotka, kar je le rahlo nad povprečjem evrskega območja. V preteklem obdobju 2021–2025 je Slovenija z rastjo 0,6 odstotka zaostajala za evropskim povprečjem.
Inflacija višja od pričakovanj
Rast investicij naj bi se nadaljevala, vendar počasneje kot lani, zlasti v gradbeništvu. Ob rasti plač in stabilni zaposlenosti pa bo določen pozitiven vpliv ohranila tudi potrošnja gospodinjstev.
Inflacija naj bi letos dosegla 3,1 odstotka, kar je občutno več od predhodne napovedi. Tudi v prihodnjih dveh letih naj bi ostala višja, in sicer pri 2,8 oziroma 2,5 odstotka.
Analitiki GZS opozarjajo, da energetski šok hkrati zavira povpraševanje in dviguje cene, pri čemer naj bi glavni cenovni val šele sledil. Po besedah Ivanca ostaja največja negotovost povezana z gibanjem cen energentov in učinkovitostjo morebitnih ukrepov države, ki pa za zdaj naj ne bi bili tako obsežni kot v letih 2022 in 2023.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob predstavitvi poudarila, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih nazadovalo po ključnih kazalnikih. “Prav zaradi teh negativnih razmer in trendov je pomembno, da v Sloveniji čim prej dobimo operativno, stabilno in razvojno naravnano vlado,” je dejala.
Dodala je, da bo potrebna celovita davčna reforma ter širši nabor ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in prehod v bolj investicijsko usmerjeno rast. “Na svetovno okolje težko vplivamo, marsikaj pa s trezno in premišljeno politiko lahko naredimo doma,” je še poudarila.
