Premirje med Združenimi državami in Iranom je med ključnimi točkami predvidevalo, da bo Hormuška ožina ponovno odprta za ladijski promet, saj so prekinjene dobavne poti v zadnjih tednih vplivale na rast cen nafte in plina.
Kljub temu so se v sredo pojavila poročila, da je promet skozi ožino ustavljen. Washington je zato zahteval, da Iran omogoči ponovno odprtje plovne poti „takoj, hitro in varno“.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da je vsako zaprtje „popolnoma nesprejemljivo“, in poudarila, da predsednik Donald Trump zahteva odprtje ožine brez kakršnih koli omejitev, vključno s cestninami. „Takojšnja prednostna naloga predsednika je ponovno odprtje ožine brez kakršnih koli omejitev,“ je dejala.
Hormuška ožina je ena ključnih poti za globalno trgovino z nafto in plinom. V okviru dvotedenskega premirja je bilo dogovorjeno, da Iran omogoči ponovno vzpostavitev ladijskega prometa, s čimer bi se ublažile motnje, ki so že vplivale na rast cen energentov.
Po poročanju iranskih državnih medijev je Teheran ožino zaprl kot odgovor na izraelske napade na Libanon. Tiskovna agencija Fars, povezana z Islamsko revolucionarno gardo, je navedla, da sta v sredo dva tankerja še prečkala ožino z dovoljenjem Irana, nato pa naj bi se promet ustavil.
Iranski vojaški vrh napoveduje zaostritev. Poveljnik letalskih sil revolucionarne garde, general Seyed Majid Mousavi, je zapisal, da je „agresija na Libanon agresija na Iran“, in opozoril na „oster odgovor“, ne da bi razkril podrobnosti.
Napadi v Libanonu: več kot 100 mrtvih
Razmere dodatno zaostrujejo obsežni izraelski napadi v Libanonu. Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo ubitih najmanj 112 ljudi, 837 pa ranjenih.
Izraelska vojska je napad označila za največji usklajeni napad v trenutni vojni. V približno desetih minutah naj bi zadeli več kot 100 ciljev Hezbolaha v Bejrutu, južnem Libanonu in dolini Bekaa, med drugim izstrelitvene položaje, poveljniške centre in obveščevalno infrastrukturo.
Vojska Hezbolah obtožuje, da deluje iz civilnih območij in uporablja civiliste kot ščite. Na drugi strani predstavniki Hezbolaha opozarjajo, da se Izrael ne drži premirja, čeprav skupina še vedno dopušča možnost posredovanja mediatorjev.
Ameriški podpredsednik JD Vance je dogovor o prekinitvi ognja že označil za „krhek“.
Premirje brez Libanona
Dodatno zaplet povzroča vprašanje obsega premirja. Tako Donald Trump kot izraelski premier Benjamin Netanjahu sta poudarila, da dogovor med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona. Posrednik Pakistan je takšno razlago zavrnil.
To pomeni, da se spopadi v Libanonu nadaljujejo, medtem ko naj bi premirje veljalo le za neposredne odnose med Washingtonom in Teheranom.
