Svetovno gospodarstvo se je znašlo pod hkratnim pritiskom visokih cen energije, rekordnega javnega dolga in naložbenega razmaha na področju umetne inteligence. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva opozarja, da bi razočaranje nad rezultati podjetij, povezanih z umetno inteligenco, lahko povzročilo obsežen pretres na finančnih trgih.
Kristalina Georgieva je pred letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Bangkoku dejala, da svetovno gospodarstvo hkrati pretresata dva nasprotna pojava. Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča negativen energetski šok, naložbe v umetno inteligenco pa spodbujajo povpraševanje, vendar tudi povečujejo inflacijske pritiske.
“Skupni učinek teh dveh sil je po svetu zelo neenakomerno razporejen,” je opozorila. Koristi naložbenega razmaha na področju umetne inteligence so po njenih besedah omejene predvsem na tehnološko najrazvitejša gospodarstva, medtem ko številne države zaostajajo.
Nove gospodarske napovedi bo IMF predstavil prihodnji teden. Največja znižanja napovedi gospodarske rasti se obetajo državam, ki so neposredno prizadete zaradi vojn, med njimi Ukrajini in državam Perzijskega zaliva.
Visoke cene energije lahko vztrajajo še dolgo
Cena nafte brent se še vedno giblje okoli 100 dolarjev za sod. Dodatne težave povzročajo poškodovane rafinerije, omejene dobave utekočinjenega zemeljskega plina in napadi na ladje v okolici Hormuške ožine.
“Tudi če bi se vojna v Zalivu kmalu končala, bodo visoke cene energije verjetno vztrajale še nekaj časa,” je povedala Georgieva. Terminske pogodbe po njenih besedah kažejo, da bi lahko nafta ostala draga tudi v letu 2027.
Višje cene energije povečujejo inflacijo ter pritiskajo na centralne banke, naj ohranjajo visoke obrestne mere. Donosnosti desetletnih državnih obveznic ZDA, Nemčije in Japonske so se povzpele na najvišje ravni po letih 2007, 2009 oziroma 1996.
Svetovni javni dolg proti 100 odstotkom BDP
Dodatno tveganje predstavlja hitro naraščanje javnega dolga. Po oceni IMF je ta že dosegel najvišjo raven po drugi svetovni vojni, pred letom 2030 pa bi lahko presegel 100 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.
Georgieva je bila posebej kritična do razvitih gospodarstev na čelu z ZDA, kjer so razmerja med dolgom in BDP višja kot v številnih državah v razvoju. Vlade po njenem opozorilu ne morejo več računati, da bo težave z dolgom odpravila zgolj višja gospodarska rast.
Pozvala jih je k pripravi verodostojnih srednjeročnih načrtov za urejanje javnih financ in opozorila, da morajo centralne banke kljub političnim pritiskom ohraniti neodvisnost.
Umetna inteligenca priložnost in tveganje
Naložbe v umetno inteligenco bodo po deležu v svetovnem gospodarstvu lahko presegle zgodovinska vlaganja v železnice, električna omrežja ali telekomunikacijsko infrastrukturo. Zaradi visokih vrednotenj so tehnološka podjetja pod vse večjim pritiskom, da hitro pokažejo večjo produktivnost in dobičke.
Če se pričakovanja vlagateljev ne bodo uresničila, bi se lahko razočaranje spremenilo v “daljnosežen gospodarski pretres”, je posvarila Georgieva.
Umetna inteligenca bi lahko ob ustrezni uporabi svetovno gospodarsko rast vsako leto povečala za približno pol odstotne točke. Toda IMF hkrati opozarja na izgubo delovnih mest, kibernetska tveganja, povečanje neenakosti in nevarnost prevelike koncentracije kapitala v majhnem številu tehnoloških podjetij.
Georgieva je vlade pozvala, naj okrepijo energetsko varnost, izboljšajo znanje zaposlenih in uvedejo učinkovita pravila za uporabo umetne inteligence. “Nujnih ukrepov ne moremo več odlagati. Orodja imate, zdaj potrebujete še modrost, da jih uporabite,” je dejala.
