Zaposlitvene agencije bi lahko po predlagani spremembi zakonodaje državljane tretjih držav zaposlovale pod enakimi splošnimi pogoji kot drugi delodajalci. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport želi s spremembami zmanjšati administrativne ovire, povečati prožnost trga dela ter podjetjem olajšati iskanje delavcev.
Predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev odpravlja posebno omejitev, ki trenutno velja za podjetja, registrirana za zagotavljanje dela drugim uporabnikom. Gre za zaposlitvene agencije, ki delavca zaposlijo, nato pa ga napotijo na delo v drugo podjetje.
Po sedanji zakonodaji lahko agencije sklepajo pogodbe le z nekaterimi skupinami tujcev, denimo z imetniki modre karte EU, osebami s prostim dostopom do slovenskega trga dela in tujci, ki so že pridobili ustrezno soglasje.
Če bo novela sprejeta, bodo lahko agencije tujce iz tretjih držav zaposlovale po splošnih pogojih, ki veljajo tudi za druge delodajalce. Predlog je objavilo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, predvidena pa je tudi ustrezna prilagoditev zakona o urejanju trga dela.
Podjetja iščejo večjo prožnost
Minister Anže Logar je ob predstavitvi sprememb septembra dejal, da želi ministrstvo na področju gospodarstva in dela iskati rešitve za konkretne težave. Predlog po navedbah ministrstva prinaša bolj sorazmerne sankcije za delodajalce, večjo prožnost pri sezonskem delu ter spremembe agencijskega zaposlovanja tujcev.
Spremembe prihajajo v času, ko se številna slovenska podjetja spopadajo s pomanjkanjem zaposlenih, zlasti v gradbeništvu, predelovalni industriji, prometu, gostinstvu in nekaterih tehničnih poklicih.
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje tujec iz države zunaj Evropske unije za delo v Sloveniji praviloma potrebuje enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Posebna delovna dovoljenja veljajo tudi za sezonsko delo ter zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Lažja tudi zamenjava delodajalca
Predlog spreminja še postopke pri zamenjavi delovnega mesta ali delodajalca. Več pristojnosti bi z upravnih enot prenesli na zavod za zaposlovanje, kar naj bi skrajšalo postopke.
Tujec bi lahko v prvih šestih mesecih zaposlitve zamenjal delodajalca, če bi obstajale okoliščine, zaradi katerih nadaljevanja delovnega razmerja od njega ne bi bilo mogoče razumno zahtevati. Pri sezonskem delu bi se omejitev 90 dni presojala v kateremkoli obdobju 180 dni in ne več zgolj znotraj koledarskega leta.
Zakon bi hkrati mileje obravnaval nekatere kršitve delodajalcev. Prepoved zaposlovanja tujcev bi bila bolj vezana na težo prekrška, namesto da bi vsaka kršitev samodejno povzročila enako strogo posledico.
Predlog še ni dokončno sprejet. Pred nadaljnjo obravnavo se lahko njegova vsebina spremeni, zato sedanje omejitve agencijskega zaposlovanja tujcev za zdaj ostajajo v veljavi.
