Napetosti okoli izvoza nafte z Bližnjega vzhoda so se v torek dodatno zaostrile. Iranska revolucionarna garda je sporočila, da v primeru nadaljevanja ameriških in izraelskih napadov ne bo dovolila izvoza „niti enega litra nafte“ iz regije, kar je sprožilo ostro opozorilo predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Ameriški predsednik je napovedal, da bi ZDA na morebitno blokado ključnih pomorskih poti za transport energentov odgovorile z bistveno močnejšimi vojaškimi ukrepi.
Iranska Islamska revolucionarna garda je po navedbah državnih medijev sporočila, da bo v primeru nadaljevanja napadov ustavila izvoz nafte iz regije. Tiskovni predstavnik garde je poudaril: „Mi bomo odločili, kdaj se bo vojna končala.“
Izjava je še dodatno povečala strah pred motnjami v dobavi nafte z območja Perzijskega zaliva, od koder prihaja velik delež svetovne proizvodnje energentov. Po poročanju Reutersa je iranska stran napovedala, da ne bo dovolila izvoza nafte, če se bodo vojaške operacije proti Iranu nadaljevale.
Trump: odgovor bi bil mnogo močnejši
Predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci opozoril, da bi ZDA odločno odgovorile na vsak poskus zaprtja Hormuške ožine, ene najpomembnejših pomorskih poti za transport nafte na svetu.
„Udarili jih bomo tako močno, da njim ali komurkoli drugemu, ki jim pomaga, tega dela sveta ne bo več mogoče vzeti nazaj,“ je dejal.
V poznejši objavi na družbenem omrežju Truth Social je opozorilo še zaostril. Zapisal je, da bi Združene države Iran „udarile dvajsetkrat huje“, če bi Teheran poskušal ustaviti pretok nafte skozi Hormuško ožino, po kateri potuje približno petina svetovne trgovine s surovo nafto.
Vojna že vpliva na energetske trge
Konflikt med ZDA, Izraelom in Iranom je v zadnjih dneh močno pretresel svetovne finančne trge. Cene nafte so v ponedeljek močno poskočile in dosegle najvišje ravni po letu 2022, delniški trgi pa so se odzvali z izrazito nestanovitnostjo.
Napetosti so se povečale tudi zaradi političnih sprememb v Iranu, kjer se je varnostni aparat po poročilih združil pod novim vrhovnim voditeljem Mojtabo Hameneijem.
Trump je sicer ocenil, da je bila iranska vojska v napadih močno prizadeta in da bi se konflikt lahko končal precej prej od prvotno napovedanega večtedenskega časovnega okvira.
Civilne žrtve in širjenje konflikta
Po navedbah iranskega veleposlanika pri Združenih narodih je bilo od konca februarja, ko so se začeli obsežni zračni in raketni napadi na cilje v Iranu, ubitih najmanj 1332 civilistov, več tisoč ljudi pa je bilo ranjenih.
Med napadi je bila prizadeta tudi energetska infrastruktura. Po zadetku v naftno rafinerijo v Teheranu se je nad mestom dvignil gost črn dim, kar je po opozorilih zdravstvenih strokovnjakov lahko povzročilo tudi okoljske in zdravstvene posledice.
Vojaške operacije se širijo tudi na druge dele regije. Izrael je sporočil, da je izvedel nove napade v osrednjem Iranu in tudi v libanonski prestolnici Bejrut, kjer je razširil operacije proti silam Hezbolaha.
Turčija je medtem sporočila, da je zračna obramba zveze Nato sestrelila balistično raketo, izstreljeno iz Irana, ki je vstopila v turški zračni prostor.
Konflikt ima tudi širše politične posledice. V Avstraliji je pet igralk iranske ženske nogometne reprezentance zaprosilo za azil zaradi strahu pred preganjanjem v domovini in prejelo humanitarne vizume. Avstralska vlada je napovedala tudi napotitev vojaških nadzornih letal na Bližnji vzhod ter dodatno vojaško pomoč Združenim arabskim emiratom za obrambo pred morebitnimi napadi.
