V Evropskem parlamentu se je razprava o novi zakonodaji na področju migracij znova zaostrila. Po glasovanju v odboru za državljanske svoboščine (LIBE) je Evropska ljudska stranka (EPP) socialiste obtožila, da so jo s svojo držo potisnili v glasovalno sodelovanje z desnimi političnimi skupinami, da bi lahko sprejeli spremembe uredbe o vračanju migrantov.
Glasovanje je razkrilo globoke politične razlike glede enega ključnih elementov predlagane reforme – tako imenovanih “središč za vračanje”, kjer bi bili migranti z zavrnjenimi prošnjami za azil nameščeni zunaj Evropske unije.
Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine je s 41 glasovi za in 32 proti podprl kompromisne spremembe uredbe o vračanju, ki jih je predlagal poročevalec v senci iz vrst EPP François-Xavier Bellamy. Pri tem so ga podprli tudi poslanci Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter političnih skupin Patrioti za Evropo (PfE) in Evropa suverenih narodov (ESN).
S tem glasovanjem je bil zavrnjen predlog liberalnega poročevalca Malika Azmanija iz skupine Renew Europe, ki so ga podpirali socialisti in demokrati (S&D).
Bellamy je po glasovanju dejal, da socialisti po njegovem mnenju niso pripravljeni uresničiti reform migracijske politike. „Postalo nam je zelo jasno, da S&D žal ni pripravljena izvajati migracijske politike v tem mandatu,“ je poudaril.
Sporni predlog o “središčih za vračanje”
Predlagana uredba je del širše migracijske agende Evropske komisije, predstavljene marca lani. Eden ključnih elementov je vzpostavitev t. i. središč za vračanje – objektov zunaj EU, kamor bi lahko premestili migrante, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene.
Kompromisni predlog poleg tega uvaja strožje obveznosti migrantov pri sodelovanju z oblastmi, razširja možnosti pridržanja do 24 mesecev ter omogoča dodatne ukrepe med postopki deportacije, vključno s preiskavo in zasegom lastnine državljanov tretjih držav.
Po poročanju Euractiva je Bellamy pred glasovanjem dosegel dogovor z desnimi političnimi skupinami o alternativnem kompromisnem besedilu, ki je pogajanja premaknilo v bolj restriktivno smer.
Predlog je naletel na ostre kritike dela političnega spektra in nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi lahko nova pravila oslabila varstvo človekovih pravic migrantov. Malik Azmani je med razpravo poudaril, da gre za izjemno občutljivo vprašanje in da bi bilo treba rešitve iskati s širšim političnim soglasjem. „Naš cilj je bil doseči dogovor s proevropskimi strankami in oblikovati široko večino,“ je dejal.
Podobno stališče so izrazili tudi socialisti. Poslanka Murielle Laurent je dejala, da je bila njihova skupina pripravljena razpravljati o vseh členih predloga, vendar je po njenem mnenju EPP izbrala drugačno strategijo in se raje povezala s skupinami, ki po njenem prepričanju zavzemajo ostrejša stališča do migracij.
