Triindvajsetletna iranska študentka Najmeh Amini je bila na prvi stopnji obsojena na smrt zaradi objave na družbenem omrežju, ki jo je sodišče opredelilo kot žalitev preroka Mohameda. Sodba še ni pravnomočna, Amini pa se lahko nanjo pritoži na iransko vrhovno sodišče. V ločenem postopku je bila obsojena tudi na več kot 12 let zapora zaradi obtožb, povezanih z nacionalno varnostjo in propagando proti režimu.
Najmeh Amini študira računovodstvo, trenutno pa je zaprta v zaporu Vakilabad v mestu Mašhad na severovzhodu Irana.
Organizacija Iran Human Rights je sporočila, da jo je šesti oddelek kazenskega sodišča v provinci Razavi Horasan obsodil na smrt zaradi tako imenovanega kaznivega dejanja “sabol-nabi” oziroma žalitve preroka.
Iranski časnik Khorasan je sodni postopek potrdil, vendar je študentko v poročilu označil le z začetnicama.
V drugem postopku več kot 12 let zapora
Najmeh Amini je bila v ločenem postopku obsojena še na 12 let, šest mesecev in en dan zapora. Obtožbe so med drugim vključevale delovanje proti nacionalni varnosti in širjenje propagande proti iranskim oblastem.
Varnostne sile so jo prijele med januarskimi protivladnimi protesti. Organizacija Human Rights Activists News Agency oziroma HRANA navaja, da so jo 31. januarja aretirali v nakupovalnem središču Ferdowsi v Mašhadu in nato odpeljali v zapor Vakilabad.
Amini je septembra iz zapora poslala zvočno sporočilo, ki je zaokrožilo po družbenih omrežjih. V njem je Združene narode, odvetnike, aktiviste in organizacije za človekove pravice pozvala, naj pregledajo njen primer in ji pomagajo do poštenega sojenja.
“Nočem biti junakinja. Želim samo eno stvar: bodite moj glas,” je dejala v zvočnem posnetku iz zapora.
HRANA je ob objavi opozorila, da njenih navedb o izrečeni kazni takrat ni mogla neodvisno preveriti. Pozneje sta informacije o postopku objavila iranski časnik Khorasan in organizacija Iran Human Rights.
Sodišče zavrnilo zagovor o halucinogenih gobah
Najmeh Amini je po navedbah časnika Khorasan na sodišču povedala, da je sporno objavo napisala po zaužitju halucinogenih gob s prijatelji. Trdila je, da je bila v času objave v stanju halucinacij.
Njen odvetnik se je skliceval tudi na možnost jezikovnega spodrsljaja in odsotnost namena, vendar je sodnik zagovor zavrnil. Med drugim jo je vprašal, zakaj v takšnem stanju ni žalila drugih oseb ali nasprotnikov režima, na primer ZDA ali Izraela.
Po 262. členu iranskega kazenskega zakonika je za žalitev preroka Mohameda ali nekaterih drugih svetih osebnosti predpisana smrtna kazen. Naslednji člen sicer omogoča izjeme, kadar so bile besede izrečene brez namena, po pomoti, v jezi ali pod vplivom opojnih snovi.
Smrtna obsodba še ni dokončna in jo mora v pritožbenem postopku obravnavati iransko vrhovno sodišče.
Organizacije opozarjajo na širjenje smrtnih kazni
Direktor organizacije Iran Human Rights Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da bi primer lahko razširil uporabo smrtne kazni tudi na mirno izražanje mnenj na spletu. Mednarodno skupnost je pozval, naj zahteva razveljavitev obsodbe in takojšnjo ustavitev vseh usmrtitev.
Po podatkih te organizacije je bilo letos v Iranu usmrčenih najmanj 617 ljudi.
Smrtne obsodbe zaradi bogokletstva so sicer razmeroma redke. Zadnji znani usmrtitvi zaradi tovrstnih obtožb sta bili izvedeni maja 2023, ko so iranske oblasti usmrtile Yousefa Mehrdada in Sadrollaha Fazeli-Zareja. Tudi njuna primera sta bila povezana z dejavnostjo na družbenih omrežjih.
