Iz socialnovarstvenega zavoda Hrastovec so ta teden v skupnostno obliko bivanja preselili še 24 oseb z oviranostjo iz zadnje varovane enote v grajskem kompleksu. Stanovalci bodo po novem živeli v prenovljenih prostorih Depandanse A, kjer naj bi imeli boljše pogoje za samostojnejše življenje.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da selitev predstavlja nadaljevanje preobrazbe zavoda Hrastovec ter postopnega opuščanja institucionalnega bivanja v velikih ustanovah. Po njihovih navedbah gre za del širšega procesa deinstitucionalizacije socialnega varstva.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob selitvi izpostavil pomen sprememb v načinu bivanja za osebe z oviranostjo. „Ta selitev predstavlja velik korak za deinstitucionalizacijo socialnovarstvenih zavodov v Sloveniji, prehod k skupnostnim oblikam bivanja in za družbo še večji korak k spoštovanju človekovih pravic in vključevanju oseb z oviranostjo,“ je poudaril.
Na ministrstvu navajajo, da je vlada marca 2024 sprejela Strategijo Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034. Njen ključni cilj je postopno preoblikovanje posebnih socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno-delovnih centrov v skupnostne storitve.
Kot poudarjajo, strategija predvideva, da se bodo ljudje z oviranostjo, ki živijo v velikih institucijah, preselili v manjše skupnostne oblike bivanja. „V okviru strategije se bodo ljudje z ovirami, ki živijo v zavodih in drugih oblikah bivanja, kjer na enem mestu živi več kot 24 ljudi, preselili v skupnostne oblike bivanja,“ navajajo.
Na ministrstvu ob tem dodajajo, da naj bi takšne oblike bivanja zagotavljale boljši dostop do storitev in podpore ter več možnosti za samostojno življenje.
Hrastovec kot pionir deinstitucionalizacije
Proces preobrazbe ima v Hrastovcu dolgo zgodovino. Zavod je bil med prvimi v Sloveniji, ki je začel z uvajanjem stanovanjskih skupin in postopnim zmanjševanjem institucionalnega bivanja.
Kot navajajo na ministrstvu, je bil pomemben korak v tej smeri že zaprtje enote Trate v gradu Cmurek leta 2004. Zadnja selitev stanovalcev iz varovane enote v Hrastovcu pa po njihovih besedah pomeni nov korak pri opuščanju bivanja v grajskem kompleksu.
Ob tem poudarjajo tudi, da grad Hrastovec zaradi svoje starosti in arhitekturne zasnove ne omogoča več sodobnih standardov bivanja za ljudi z zahtevnejšimi oblikami oviranosti.
Stanovalci bodo po novem živeli v manjših, sodobno urejenih enotah, kjer naj bi imeli več zasebnosti in več možnosti za vključevanje v lokalno okolje. Takšne bivalne enote omogočajo tudi bolj prilagojeno podporo pri vsakodnevnem življenju.
Na ministrstvu izpostavljajo, da bodo v zavodu Hrastovec nadaljevali z razvojem skupnostnih oblik bivanja. V načrtu je tudi selitev preostalih 13 stanovalcev, ki za zdaj še ostajajo v grajskem kompleksu.
Po zaključku selitev naj bi grad Hrastovec dobil nove vsebine. Predvidena je ureditev prostorov za izobraževalne in kongresne dejavnosti, hostel za študente in turiste ter prostori za delovanje lokalnih društev in prostovoljskih organizacij.
