Izrael je v ponedeljek napadel enega ključnih energetskih objektov v Iranu in s tem dodatno zaostril razmere v regiji, kjer se napetosti že več tednov stopnjujejo. Čas napada ni naključen – zgodil se je tik pred iztekom ultimatuma, ki ga je Teheranu postavil ameriški predsednik Donald Trump glede ponovnega odprtja Hormuške ožine.
Tarča je bil petrokemični obrat na plinskem polju Južni Pars, največjem na svetu, ki si ga Iran deli s Katarjem. Gre za objekt, ki ima pomembno vlogo tako pri proizvodnji električne energije kot pri ustvarjanju prihodkov za državo, zato napad presega zgolj vojaški signal in posega v gospodarsko jedro Irana.
Po poročanju iranskih virov sta bila v napadu ubita dva poveljnika elitne revolucionarne garde (IRGC). Izraelski obrambni minister Israel Katz je objekt označil kot največji petrokemični obrat v državi, kar nakazuje, da je šlo za premišljeno izbiro cilja z jasnim strateškim učinkom.
Napad prihaja v trenutku, ko se izteka rok, ki ga je postavil Washington. Trump je namreč od Irana zahteval, da ponovno odpre Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za transport energije, ki je že več kot šest tednov praktično zaprta.
Grožnje in ultimatumi
Teheran se je odzval ostro in brez zadržkov. Vojaško vodstvo je opozorilo, da bodo morebitni napadi na civilne cilje sprožili bistveno širše in uničujoče povračilne operacije.
„Če se bodo napadi na civilne cilje ponavljali, bodo naslednje faze naših operacij veliko bolj uničujoče in obsežne,“ je sporočil predstavnik najvišjega vojaškega poveljstva.
Tudi iz Washingtona prihajajo vse ostrejša sporočila. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bi lahko že v torek sledili napadi na iransko infrastrukturo, pri čemer je neposredno omenil elektrarne in mostove.
V drugih objavah je Iranu zagrozil z „peklom“, če ožina ne bo odprta, s čimer dodatno stopnjuje pritisk na Teheran.
Hormuška ožina ostaja ključna točka spora. Iran sicer trdi, da je prehod mogoč, vendar ne za plovila ZDA, Izraela ali držav, ki sodelujejo v njihovih operacijah, kar v praksi pomeni selektivno zaprtje ene najpomembnejših energetskih poti na svetu.
Trump: „Velikonočni čudež“ – ameriška vojska rešila pilota v Iranu
Posledice za energijo in svetovne trge
Razmere se že odražajo na svetovnih trgih. Cena nafte Brent se je povzpela na približno 109 dolarjev za sod, kar pomeni okoli 65 odstotkov več kot pred začetkom konflikta konec februarja.
Iran nadzor nad ožino uporablja kot vzvod pritiska. Nekaterim ladjam prehod dovoljuje, predvsem tistim, ki izvažajo nafto na Kitajsko ali so pripravljene plačati za tranzit, kar ustvarja neenakomeren in nepredvidljiv tok energije.
Takšna ureditev že vpliva na globalne dobavne verige, ki se morajo prilagajati novim omejitvam in tveganjem.
Poskusi premirja v ozadju
Ob stopnjevanju napetosti potekajo tudi diplomatski poskusi umiritve razmer. Mediatorji iz Egipta, Pakistana in Turčije so pripravili predlog 45-dnevnega premirja, ki vključuje ponovno odprtje Hormuške ožine in začetek širših pogovorov med Washingtonom in Teheranom.
Po diplomatskih informacijah naj bi začasna prekinitev ognja omogočila čas za pogajanja o trajnejši rešitvi konflikta.
Predlog sta že prejela iranski zunanji minister Abbas Araghči in ameriški odposlanec Steve Witkoff, vendar za zdaj ni znakov, da bi se katera od strani nanj odzvala.
Iran vztraja pri svojih ključnih zahtevah, med katerimi so finančne odškodnine in zagotovila, da ne bo več tarča napadov.
Spopadi se širijo
Medtem se spopadi nadaljujejo in širijo po regiji. Iranski viri poročajo o intenzivnih nočnih napadih v več mestih, tudi v Teheranu, kjer naj bi bili med tarčami trg Azadi in območje univerze Sharif.
Po teh navedbah je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, vendar teh številk ni mogoče neodvisno potrditi.
Na napade je Iran odgovoril z raketnimi udari na Izrael. V Haifi so v ruševinah stanovanjske stavbe, ki jo je zadela raketa, našli štiri mrtve.
Napetosti se širijo tudi na območje Perzijskega zaliva, kjer sta Kuvajt in Združeni arabski emirati zaradi zaznanih groženj aktivirala zračno obrambo.
Regija tako ostaja v stanju visoke pripravljenosti, brez jasnih znakov umiritve.
