Izvoz surove nafte z Bližnjega vzhoda se je kljub vojni in nevarnostim v Hormuški ožini ob koncu septembra povzpel nad raven pred začetkom spopadov. Okrevanje pa ostaja zelo negotovo, saj so v zadnjih dneh poročali o najmanj sedmih napadih oziroma zadetkih tankerjev z neznanimi izstrelki.
Podatki podjetja za spremljanje ladijskega prometa Kpler kažejo, da je dnevni izvoz surove nafte 24. septembra ter med 27. in 29. septembrom znašal od 19,5 do 22,5 milijona sodov.
Sedemdnevno povprečje se je do 1. oktobra povzpelo na 18,5 milijona sodov na dan. Pred začetkom ameriško-izraelske vojne z Iranom februarja je regija v povprečju izvozila okoli 18 milijonov sodov dnevno, poroča Reuters.
Če se upoštevajo še naftni derivati, kemikalije in druge tekočine, ki niso zemeljski plin, je skupni dnevni izvoz v zadnjem septembrskem tednu dosegel približno 22,4 milijona sodov.
Tankerji tarča neznanih izstrelkov
Obseg prevoza se je povečal prav v času novega vala napadov na trgovske ladje. Britanska organizacija za pomorsko varnost UKMTO je od 28. septembra zabeležila več primerov, ko so tankerje v Hormuški ožini ali bližini Omana zadeli neznani izstrelki.
V enem od incidentov je na tankerju izbruhnil manjši požar, ladja pa je začasno ostala brez električne energije. Drugemu tankerju je izstrelek poškodoval strojnico. Posadke so bile po doslej objavljenih podatkih varne, prav tako niso zaznali večjega onesnaženja morja.
UKMTO je ladjam svetoval previdnost in takojšnje sporočanje kakršnih koli sumljivih dejavnosti. Odgovornost za zadnje napade še ni potrjena.
Naftne države našle obvozne poti
Zalivske države so velik del izvoza preusmerile po naftovodih ter prek pristanišč zunaj Hormuške ožine. Uporabljajo tudi pretovarjanje nafte med tankerji v Omanskem zalivu, kjer večje ladje prevzamejo tovor z manjših plovil.
Po ocenah analitikov zdaj okoli 40 odstotkov regionalnega izvoza surove nafte obide Hormuško ožino, medtem ko je bilo pred vojno takšnih pošiljk približno 17 odstotkov.
Visok obseg izvoza zato ne pomeni, da je nevarnost za svetovno oskrbo z energenti minila. Nov večji napad, zaprtje plovne poti ali umik tankerjev iz regije bi lahko hitro zmanjšali dobavo ter dodatno zvišali cene nafte, goriva in pomorskega prevoza.
