Vlada je potrdila proračunske dokumente za leti 2027 in 2028, s katerimi želi primanjkljaj postopno znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Finančni minister Andrej Šircelj zagotavlja, da novih davkov ne bo, premier Janez Janša pa napoveduje davčno reformo, zmanjševanje birokracije in posvetovalni referendum o prestrukturiranju javnega sektorja.
Vlada je sprejela predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027, predlog proračuna za leto 2028 in zakon o njunem izvrševanju. Potrdila je tudi dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2025.
Za leto 2027 je načrtovanih 17 milijard evrov prihodkov in nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov odhodkov, proračunski primanjkljaj pa naj bi znašal 2,9 odstotka BDP. Leta 2028 naj bi se prihodki povečali na 17,7 milijarde evrov, odhodki pa naj bi ostali pri približno 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako znižal na dva odstotka BDP.
Šircelj: Brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva
Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da sta proračuna pripravljena v okviru fiskalnih pravil in usmerjena v stabilne, vzdržne ter predvidljive javne finance. Med prednostnimi nalogami bodo razvoj Slovenije, pospeševanje gospodarske rasti, decentralizacija, debirokratizacija, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter krepitev varnosti in obrambe.
“Naše vodilo je zelo preprosto: močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi – brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva,” je dejal Šircelj.
Vlada želi zagotoviti konkurenčno in razvojno naravnano davčno okolje. Novi davki načeloma niso predvideni, vendar koalicijska pogodba dopušča njihovo uvedbo ob sočasni razbremenitvi na drugih davčnih področjih, tako da se skupna davčna obremenitev ne bi povečala. Možne so tudi spremembe obdavčitve posameznih dejavnosti, če bi jih upravičevale tržne razmere, primerljiva ureditev v drugih državah EU ali javnofinančni in razvojni interesi.
Pri pripravi proračunov je vlada upoštevala jesensko gospodarsko napoved Umarja ter načrtovano črpanje sredstev iz sklada za obnovo, evropske kohezijske politike in drugih evropskih virov. Skladno z začrtano fiskalno potjo bi Slovenija po letu 2030 lahko uravnotežila javne finance.Janša izpostavil demografske spremembe
Predsednik vlade Janez Janša je pojasnil, da proračunska dokumenta temeljita na jesenski gospodarski napovedi, ki za letos predvideva občutno višjo rast od spomladanske ocene.
Kot največji dolgoročni izziv države je izpostavil demografska gibanja. Staranje prebivalstva povečuje potrebe v zdravstvu, socialnem varstvu in oskrbi starejših, hkrati pa zmanjšuje število ljudi, ki vstopajo na trg dela.
“Edini način, da se s tem dolgoročno soočimo, je povečanje produktivnosti in gospodarske rasti, saj lahko le tako ustvarimo več in zagotovimo več sredstev za javne blagajne ter večjo blaginjo,” je dejal Janša.
Vlada želi razvojni potencial države spodbuditi z več investicijami, stabilnejšim davčnim okoljem in poenostavitvijo postopkov. Janša je ob tem napovedal tudi pripravo davčne reforme, ki naj bi se na vladnih klopeh znašla v začetku prihodnjega leta.
Desetodstotnega zmanjšanja zaposlenih ne bo
Premier je zavrnil navedbe, da vlada načrtuje desetodstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Takšna določba je bila po njegovih besedah iz osnutka proračunskih dokumentov odstranjena.
Nihče naj zaradi načrtovanega prestrukturiranja ne bi ostal brez zaposlitve. Vlada želi del zaposlenih prerazporediti na področja, kjer jih primanjkuje, oziroma jim omogočiti prehod v gospodarstvo. Janša je posebej poudaril, da kadrov primanjkuje v policiji, Slovenski vojski in Finančni upravi.
O zmanjševanju birokracije in prerazporeditvi zaposlenih naj bi državljani odločali tudi na novem posvetovalnem referendumu. Termin še ni določen, Janša pa pričakuje, da bi ga lahko izvedli še letos.
