Evro je v ponedeljek zdrsnil na najnižjo raven v zadnjih 17 mesecih. Skupno evropsko valuto obremenjujejo vse večja zaskrbljenost zaradi francoskih javnih financ, padec cen državnih obveznic in politična negotovost pred predsedniškimi volitvami leta 2027.
Evro je v jutranjem azijskem trgovanju padel na 1,1161 dolarja, kar je njegova najnižja vrednost po maju 2025. Pozneje se je nekoliko pobral, vendar je še vedno izgubljal okoli 0,7 odstotka.
Evropska valuta je oslabela tudi v primerjavi s švicarskim frankom in britanskim funtom. Za njo so štirje zaporedni tedni padanja, poroča Reuters.
Francoski dolg vse bolj skrbi trge
Vlagatelje skrbi predvsem hitro naraščanje stroškov francoskega zadolževanja. Donosnost desetletnih francoskih državnih obveznic se je približala petim odstotkom in dosegla najvišjo raven po letu 2002.
Francoski javni dolg je medtem dosegel rekordnih 3.596 milijard evrov oziroma okoli 119 odstotkov bruto domačega proizvoda. Še leta 2019 je znašal manj kot 98 odstotkov BDP.
Vlada je v predlogu proračuna za leto 2027 predvidela približno 54 milijard evrov prihrankov. Med ukrepi so zamrznitev plač v javnem sektorju, omejevanje večine pokojnin, zmanjšanje izdatkov lokalnih oblasti in krčenje nekaterih davčnih olajšav za podjetja.
Sprejetje proračuna pa je zaradi razdeljenega parlamenta negotovo. Dve prejšnji francoski vladi sta padli prav zaradi načrtov za zmanjševanje javne porabe.
Strah pred širjenjem težav po evrskem območju
Vlagatelji se bojijo, da bi se pretresi na francoskem trgu obveznic lahko razširili na druge močno zadolžene članice evrskega območja. Razlika med donosnostjo francoskih in varnejših nemških obveznic se je že občutno povečala.
Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo francoski dolg brez odločnejših ukrepov do leta 2030 narasel na skoraj 122 odstotkov BDP. Ob tem opozarja, da bi politična negotovost pred volitvami lahko še dodatno zavrla proračunsko konsolidacijo.
Dolar se je kljub slabšim podatkom z ameriškega trga dela okrepil, saj ga vlagatelji v času večjih pretresov znova uporabljajo kot varno zatočišče. Šibkejša rast zaposlovanja je sicer zmanjšala verjetnost, da bi ameriška centralna banka obrestne mere zvišala že oktobra, vendar visoke donosnosti ameriških obveznic še naprej podpirajo dolar.
