Japonska cesarska družina se hitro krči, kljub temu pa 24-letna princesa Aiko, edina hči cesarja Naruhita, po veljavni zakonodaji ne more naslediti očeta. Razprava o spremembi pravil se krepi, saj veliko večino Japoncev ne bi motilo, če bi državo nekoč predstavljala cesarica.
Princesa Aiko je v zadnjih letih prevzela vidnejšo vlogo pri uradnih obveznostih in postala ena najbolj priljubljenih članic japonske cesarske družine. Japonska agencija za cesarsko družino jo vse pogosteje vključuje v uradne obiske, slovesnosti in druge javne dogodke.
Kljub temu je nasledstvo krizanteminega prestola omejeno na moške potomce po moški liniji. Veljavna ureditev temelji na pravilih iz obdobja Meidži, sprejetih konec 19. stoletja, in zakonu o cesarski hiši iz leta 1947.
V nasledstveni vrsti so trenutno le trije moški: cesarjev mlajši brat, prestolonaslednik Akishino, njegov 20-letni sin princ Hisahito ter 90-letni princ Hitachi. Če princ Hisahito ne bo imel sina, bi se lahko neprekinjena nasledstvena linija končala že v prihodnji generaciji.
Javnost podpira možnost cesarice
Cesarska družina je pred približno tremi desetletji štela 30 članov, danes jih je le še 16, med njimi pet moških. Težavo dodatno povečuje pravilo, po katerem morajo princese po poroki z osebo brez plemiškega naziva zapustiti cesarsko družino.
Japonski parlament je letos sprejel spremembe, ki bodo ženskam omogočile ohranitev cesarskega statusa tudi po poroki. Dovoljena bo tudi vključitev oddaljenih moških potomcev nekdanjih stranskih vej cesarske družine. Pravice žensk do nasledstva prestola pa poslanci niso uvedli.
Raziskave javnega mnenja kažejo, da spremembo podpira jasna večina Japoncev. V eni od letošnjih anket je možnost, da bi prestol zasedla ženska, podprlo 72 odstotkov vprašanih.
Japonska je v preteklosti sicer že imela osem vladajočih cesaric. Zadnja med njimi, Go-Sakuramachi, je vladala v 18. stoletju. Sedanji položaj zato znova odpira vprašanje, ali lahko država zaradi vztrajanja pri moškem nasledstvu ogrozi prihodnost svoje najstarejše ustanove.
