Ste pogosto utrujeni, brez prave energije, imate težave s koncentracijo ali nenehno željo po sladkem – kljub temu da redno jeste? V ozadju se lahko skriva pojav, ki mu strokovnjaki pravijo „skrita lakota“. Gre za stanje, ki ni povezano s količino hrane, temveč z njeno hranilno vrednostjo – in je v sodobni prehrani presenetljivo pogost.
Skrita lakota nastane, ko telo sicer dobi dovolj kalorij, a mu primanjkuje ključnih mikrohranil, kot so vitamini, minerali in sledni elementi. Človek ni lačen v klasičnem smislu – nima praznega želodca –, vendar so telesni sistemi podhranjeni tam, kjer je to najmanj opazno, a dolgoročno zelo pomembno.
To stanje se pogosto pojavlja pri ljudeh, ki uživajo veliko industrijsko predelane hrane, belega kruha, sladkorja in hitrih obrokov, hkrati pa premalo sveže zelenjave, sadja, kakovostnih beljakovin in zdravih maščob.
Zakaj je skrita lakota tako razširjena?
Sodobni življenjski slog dela proti nam. Hrana je dostopna, poceni in kalorično bogata, vendar pogosto hranilno revna. Poleg tega se zaradi stresa, nerednih obrokov in hitrega prehranjevanja še slabše absorbirajo hranila, ki jih telo vendarle dobi.
Tudi diete z močno omejenimi skupinami živil lahko prispevajo k skriti lakoti, še posebej, če niso skrbno načrtovane.
Znaki, ki jih telo pošilja potiho
Skrita lakota se redko pokaže z očitnimi alarmi. Pogosteje gre za subtilne, vsakdanje težave, ki jih zlahka pripišemo utrujenosti ali stresu:
- stalna utrujenost in pomanjkanje energije
- težave s koncentracijo in „megla v glavi“
- krhki nohti, izpadanje las, suha koža
- pogoste okužbe in oslabljen imunski sistem
- nenavadne želje po sladkem ali slanem
- počasnejša regeneracija po naporu
Ker so simptomi nespecifični, marsikdo dolgo ne poveže težav s prehrano.
Kaj to pomeni za zdravje?
Dolgotrajna skrita lakota lahko vpliva na skoraj vse telesne sisteme. Pomanjkanje železa se lahko kaže kot slabokrvnost, pomanjkanje vitamina D vpliva na kosti in imunski sistem, nizke ravni magnezija pa na živčni sistem in mišice.
Pri otrocih lahko skrita lakota vpliva na razvoj in učenje, pri odraslih pa poveča tveganje za presnovne motnje, hormonska neravnovesja in kronično izčrpanost.
Veliko ljudi ob slabem počutju poseže po še strožjih dietah. A prav tu se težava pogosto poglobi. Manj hrane ne pomeni nujno boljše prehrane. Ključ ni v zmanjševanju kalorij, temveč v povečevanju hranilne gostote obrokov.
Kakovost hrane ima dolgoročno večji vpliv kot število kalorij na krožniku.
Kako zmanjšati tveganje za skrito lakoto?
Preproste spremembe lahko naredijo veliko razliko:
- več raznolike zelenjave (različne barve pomenijo različna hranila),
- redno vključevanje polnovrednih živil,
- zadosten vnos beljakovin,
- manj ultraprocesirane hrane,
- počasno, zavestno prehranjevanje.
Pri dolgotrajnih težavah ali sumu na pomanjkanje je smiselno razmisliti tudi o strokovni oceni prehranskega stanja.
Skrita lakota ne boli, ne opozarja glasno in ne povzroči takojšnjih težav – prav zato je pogosto spregledana. Telo pa kljub temu beleži vsako pomanjkanje in ga sčasoma pokaže tam, kjer to najmanj pričakujemo.
