Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pred današnjim odločanjem držav članic Evropske unije o trgovinskem sporazumu z državami Mercosur javno pozvala Vlado Republike Slovenije, naj Slovenija sporazuma ne podpre. Kot so navedli na zbornici, slovenski kmetje sporazumu nasprotujejo, ker z napovedanimi varovalnimi ukrepi za zaščito kmetijstva niso bili ustrezno seznanjeni.
Sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami Argentino, Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem po navedbah KGZS predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani ob upoštevanju enakovrednih okoljskih, varnostnih in proizvodnih standardov, kot veljajo v EU. Na zbornici opozarjajo, da bi imel takšen sporazum za slovensko kmetijstvo izrazito negativne posledice.
Povečan uvoz cenejših kmetijskih proizvodov bi po njihovih ocenah bistveno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih kmetov, hkrati pa bi se na evropskem trgu pojavila živila nižje kakovosti. KGZS zato poudarja potrebo po doslednem spoštovanju veljavnih evropskih standardov glede varnosti, kakovosti in sledljivosti kmetijskih pridelkov ter živil, ki bi bili predmet sporazuma, ter po učinkoviti zaščiti slovenskega in evropskega kmetijstva ter prehranske suverenosti.
Ker kmetje z napovedanimi zaščitnimi ukrepi niso bili ustrezno seznanjeni, podpisu sporazuma nasprotujejo. Na zbornici so pozvali, naj Slovenija sporazuma Mercosur ne podpre, dokler ukrepi za zaščito slovenskih kmetov ne bodo jasno predstavljeni in z njimi tudi usklajeni.
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je ob tem poudaril: „Kmetijstvo kot enakovreden del gospodarstva ne more sprejeti ureditve, pri kateri bi posamezni sektorji ustvarjali visoke dobičke na račun propadanja drugih, zlasti kmetijstva. Sporazumu, ki bi imel izrazito negativne posledice za slovenske kmete, nasprotujemo, dokler ne bodo jasno opredeljene in predstavljene ustrezne zaščitne varovalke.“ Ob tem je, kot je dodal, zbornica pozvala Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da varovalke tudi predstavita.
Podgoršek je opozoril še, da je Slovenija med državami, ki so v okviru tega sporazuma najbolj ranljive, saj ima majhno povprečno velikost kmetij in kar tri četrtine kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki, „kjer že najmanjši tržni pretresi povzročijo resne težave“.
KGZS pričakuje, da bodo pristojni organi zagotovili ustrezno zaščito slovenskih kmetov pred morebitnimi negativnimi posledicami sporazuma, zato je vladi predlagala tudi sklic usklajevalnega sestanka v roku enega tedna, so zaključili na zbornici.
