Beljakovine so postale skoraj sinonim za zdravo prehrano. Trgovinske police so polne izdelkov z oznakami „high protein“, družbena omrežja pa so preplavljena z nasveti, ki obljubljajo več energije, hitrejšo izgubo telesne teže in boljšo telesno sestavo ob čim višjem vnosu beljakovin. V takšnem okolju se pogosto ustvarja vtis, da več beljakovin avtomatično pomeni boljše zdravje, ne glede na količino, vir ali dolgoročne posledice.
Strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da takšen poenostavljen pogled lahko vodi v neravnovesje. Beljakovine so nedvomno ključne za delovanje telesa, vendar niso edino hranilo, ki ga organizem potrebuje.
Ko postanejo osrednji in pogosto celo edini fokus prehrane, se začnejo iz jedilnika umikati druga pomembna živila. Prav v tem kontekstu se vse pogosteje odpirajo vprašanja o stranskih učinkih dolgotrajnega in pretiranega vnosa beljakovin, ki se lahko kažejo tudi pri sicer zdravih ljudeh.
Obremenitev ledvic
Presežek beljakovin pomeni več dušikovih presnovkov, ki jih morajo iz telesa odstraniti ledvice. Pri zdravih ljudeh to kratkoročno običajno ne povzroči težav, dolgoročno pa lahko stalna visoka obremenitev pospeši upad ledvične funkcije, zlasti pri osebah z že prisotnimi, a še nediagnosticiranimi težavami. Tvegana je predvsem prehrana z zelo visokim vnosom živalskih beljakovin.
Povečano tveganje za dehidracijo
Presnova beljakovin zahteva več tekočine kot presnova ogljikovih hidratov ali maščob. Če vnos tekočine ne sledi povečanemu vnosu beljakovin, lahko pride do blage, a kronične dehidracije.
Ta se pogosto kaže kot utrujenost, glavoboli, suha koža in slabša telesna zmogljivost, ne da bi posameznik takoj pomislil na prehrano kot vzrok.
Težave s prebavo
Prehrana, ki je bogata z beljakovinami, a revna z vlakninami, pogosto vodi v zaprtje, napenjanje in nelagodje v prebavilih. To je značilno za jedilnike, kjer beljakovine izpodrinejo sadje, zelenjavo in polnozrnata živila. Pri nekaterih ljudeh se pojavijo tudi krči in občutek težkega želodca.
Negativen vpliv na zdravje kosti
Dolgo je veljalo, da beljakovine krepijo kosti, vendar novejše raziskave kažejo bolj zapleteno sliko. Zelo visok vnos beljakovin, zlasti ob pomanjkanju kalcija, lahko poveča izločanje kalcija z urinom.
Slednje lahko dolgoročno vpliva na mineralno gostoto kosti, predvsem pri starejših in ženskah po menopavzi.
Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni
Če večina beljakovin prihaja iz rdečega mesa in predelanih mesnih izdelkov, se poveča tudi vnos nasičenih maščob in holesterola. Takšna prehrana je povezana z višjim tveganjem za povišan holesterol in srčno-žilne bolezni. Težava ni v beljakovinah samih, temveč v njihovem viru.
Izjemno beljakovinske diete pogosto močno omejujejo ogljikove hidrate. To lahko vpliva na hormonsko ravnovesje, zlasti na raven kortizola in ščitničnih hormonov. Posledice so lahko kronična utrujenost, slabša koncentracija, razdražljivost in upad telesne zmogljivosti, kljub navidezno „disciplinirani“ prehrani.
Strokovnjaki poudarjajo, da beljakovine ostajajo ključni del zdrave prehrane, vendar imajo tudi zgornjo mejo smiselnega vnosa. Težave se najpogosteje pojavijo takrat, ko beljakovine nadomestijo druge pomembne prehranske skupine in ko prehrana izgubi ravnovesje.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
