Kozarec vina po napornem dnevu, koktajl ob druženju ali večerni ritual “za sprostitev” so za mnoge nekaj povsem običajnega. Alkohol je pogosto povezan z občutkom umiritve, odmika od stresa in lažjega druženja. A raziskovalci opozarjajo, da učinek ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled.
Ljudje alkohola pogosto ne pijejo zgolj zaradi okusa. Veliko pogosteje gre za hiter način sproščanja napetosti, umirjanja misli ali zmanjševanja socialne zadržanosti. Prav zato ima alkohol tako močan psihološki učinek.
Ko alkohol pride v možgane, začne hitro vplivati na centre za presojo, samokontrolo in občutek nagrade. Poveča se sproščanje dopamina in endorfinov, zaradi česar se lahko človek počuti bolj sproščeno, samozavestno ali družabno.
Toda začetni občutek olajšanja ima tudi drugo stran.
Z višjo količino alkohola se začnejo upočasnjevati pomembne telesne funkcije:
- koordinacija,
- odzivnost,
- koncentracija,
- govor,
- presoja situacij.
Strokovnjaki opozarjajo, da je meja med občutkom sproščenosti in preobremenitvijo organizma pogosto precej tanjša, kot si ljudje predstavljajo.
Posledice se pogosto pokažejo šele naslednji dan
Učinki alkohola se ne končajo nujno, ko človek zaspi. Naslednji dan se lahko pojavijo:
- slabši spanec,
- večja razdražljivost,
- tesnoba,
- utrujenost,
- manj energije.
Prav občutek “padca” po alkoholu je pogosto posledica tega, da telo ponovno vzpostavlja ravnovesje.
Če se tak vzorec pogosto ponavlja, lahko dolgoročno vpliva tudi na:
- krvni tlak,
- delovanje jeter,
- kakovost spanja,
- imunski sistem,
- tveganje za določene bolezni.
Ni nujna popolna odpoved
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da razprava o alkoholu ni nujno vprašanje popolne prepovedi. Veliko pomembnejše je zavedanje, zakaj, kako pogosto in v kakšnih količinah človek posega po alkoholu.
Pri mnogih lahko največjo razliko naredijo že manjše spremembe:
- manj pogosti večerni rituali,
- počasnejše pitje,
- dnevi brez alkohola,
- iskanje drugih načinov sproščanja.
Vse več ljudi zato išče alternative za večerno umirjanje – od sprehodov in glasbe do brezalkoholnih koktajlov ali preprostih rutin za zmanjševanje stresa.
Odnos do alkohola tako ni povsem črno-bel. Toda ko se začetni občutek sprostitve loči od dolgoročnih učinkov na telo in počutje, marsikdo začne drugače gledati tudi na navade, ki so se prej zdele povsem nedolžne.
