Minister Andrej Šircelj v Luksemburgu: Slovenija dosegla pravičnejšo delitev stroškov nadzora

Minister za finance Andrej Šircelj in Christine Lagarde, Predsednica Evropske centralne banke [Foto: Ministrstvo za finance]

Finančni ministri držav članic Evropske unije so v Luksemburgu dosegli splošni pristop o svežnju predpisov za povezovanje in nadzor kapitalskih trgov. Pri financiranju razširjenih pristojnosti evropskega nadzornega organa je bila sprejeta pravičnejša in sorazmernejša delitev stroškov, za katero si je prizadevala Slovenija.

Minister za finance Andrej Šircelj se je danes udeležil zasedanja Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve oziroma Ecofina. Kot so sporočili z ministrstva za finance, je obravnavani sveženj eden ključnih delov nastajajoče Unije prihrankov in naložb.

Namen te evropske pobude je, da bi se prihranki državljanov in podjetij v večji meri usmerjali v produktivne naložbe. Evropska unija želi razširiti možnosti financiranja za podjetja, vlagateljem ponuditi več naložbenih priložnosti ter povečati privlačnost evropskih kapitalskih trgov.

Slovenija opozorila na položaj manjših trgov

Sveženj sestavljajo trije zakonodajni predlogi: direktiva in uredba o nadaljnjem povezovanju kapitalskih trgov in nadzora v Evropski uniji ter uredba o dokončnosti poravnave plačilnih nalogov. Predlagane spremembe posegajo v skoraj 20 veljavnih dokumentov s tega področja.

Slovenija podpira cilje svežnja, vendar se je med pogajanji zavzemala za jasna in sorazmerna varovala, zlasti za manjše kapitalske trge.

Posebno vprašanje je bilo financiranje razširjenih pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Ministri so sprejeli rešitev, ki predvideva pravičnejšo in sorazmernejšo porazdelitev stroškov. Slovenija je bila po navedbah ministrstva za finance glavni pobudnik za odprtje tega vprašanja znotraj svežnja.

Poenostavitev pravil ne sme pomeniti deregulacije

Ministri so razpravljali tudi o poročilu Evropske komisije o konkurenčnosti evropskega bančnega sektorja. Komisija med ovire uvršča razdrobljenost nacionalnih bančnih trgov in preveč zapleten zakonodajni okvir.

Slovenija podpira poenostavitev pravil in nadaljnjo krepitev konkurenčnosti evropskih bank, vendar opozarja, da spremembe ne smejo voditi v deregulacijo ali zmanjševanje odpornosti bančnega sistema.

Na zasedanju so finančni ministri obravnavali še gospodarske in finančne posledice vojne v Ukrajini, izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost ter letošnji evropski semester.

Dan prej se je sestala tudi Evroskupina. Ministri držav z evrom so razpravljali o razvoju kapitalskih trgov, učinkovitosti javnih financ ter vplivu dogajanja na energetskih trgih na gospodarstvo območja evra.