Nemška skladišča zemeljskega plina se pred naslednjo ogrevalno sezono polnijo počasneje od pričakovanj, kar povečuje tveganje za težave z oskrbo prihodnjo zimo. Na to je opozoril izvršni direktor energetskega podjetja Uniper Michael Lewis, ki meni, da bodo brez dodatnih spodbud zaloge ostale prenizke.
Po podatkih združenja Gas Infrastructure Europe (GIE) so bila nemška skladišča plina v četrtek zasedena 30,64-odstotno. V enakem obdobju lani je bila napolnjenost precej višja in je znašala 38,65 odstotka.
“Zasedenost skladišč se od marca povečuje, vendar še vedno prepočasi,” je za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal Lewis.
Nemčija ima največje skladiščne zmogljivosti za plin v Evropi, zato raven napolnjenosti skladišč velja za pomemben pokazatelj pripravljenosti evropskega energetskega sistema pred zimo. Nižje zaloge povečujejo tveganje za cenovne pritiske in morebitne težave pri oskrbi v primeru hladnejše zime ali novih motenj na trgu.
Višje cene zmanjšale zanimanje za skladiščenje
Po oceni Uniperja je eden glavnih razlogov za počasnejše polnjenje skladišč rast cen plina po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in vojni z Iranom. Višje cene zmanjšujejo interes trgovcev in podjetij za nakup plina v spomladanskih mesecih, ko se skladišča običajno začnejo intenzivneje polniti.
“Če ne bomo hitro napolnili skladišč plina, bomo imeli naslednjo zimo težave,” je opozoril Lewis.
Po njegovem mnenju bi morala Nemčija razmisliti o modelu, podoben francoskemu sistemu, kjer regulator energetskim podjetjem prek posebnih pogodb zagotavlja določeno raven cen in s tem spodbuja skladiščenje.
Lewis je ob tem dejal, da bi bil avstrijski model strateških rezerv plina po učinkovitosti šele druga najboljša možnost.
Francija in Avstrija precej pred Nemčijo
Podatki GIE kažejo, da imajo nekatere evropske države trenutno precej višjo stopnjo napolnjenosti skladišč kot Nemčija. Francoska skladišča plina so bila po zadnjih podatkih zapolnjena 39,73-odstotno, avstrijska pa 44,76-odstotno.
EU skladišča plina so bila 27. maja 2026 napolnjena približno 38,8-odstotno.
Evropski trg plina ostaja pod pritiskom tudi več let po začetku energetske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Evropske države so po zmanjšanju ruskih dobav močno povečale odvisnost od utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in alternativnih dobaviteljev, zaradi česar je trg bolj občutljiv na geopolitične napetosti in cenovne šoke.
Nemčija je bila med državami, ki so bile pred vojno najbolj odvisne od ruskega plina, zato vprašanje napolnjenosti skladišč ostaja eno ključnih energetskih in gospodarskih vprašanj države.
