Najobsežnejša skupna analiza genomov in fosilov netopirjev doslej kaže, da so se prvi predstavniki te skupine najverjetneje razvili v Evropi pred približno 65 milijoni let. Od tam so se razširili v Afriko in nato na druge celine, sposobnost letenja in eholokacije pa naj bi pridobili že zelo zgodaj v svoji evoluciji.
Raziskavo je izvedlo 137 znanstvenikov iz 64 držav, povezanih v mednarodni konzorcij Bat1K. V reviji Nature so objavili raziskavo, v kateri so združili genome 103 vrst netopirjev in podatke o 44 fosilih z različnih delov sveta. Analiza je zajela vseh 21 danes priznanih družin netopirjev.
Dosedanje razlage so kot možna območja izvora netopirjev izpostavljale Azijo, Afriko ali Severno Ameriko. Nova evolucijska rekonstrukcija daje največjo težo Evropi, kjer naj bi se njihova razvojna veja pojavila približno ob koncu obdobja dinozavrov.
Iz Evrope najprej v Afriko
Po predlaganem scenariju so se zgodnji netopirji iz Evrope razširili v Afriko. Med celinama je nato nastalo nekakšno evolucijsko središče, iz katerega so različne skupine dosegle Azijo, Avstralijo in obe Ameriki.
Netopirji so danes z več kot 1500 vrstami ena najuspešnejših skupin sesalcev. Predstavljajo približno petino vseh živečih vrst sesalcev in so edini med njimi, ki so razvili pravo aktivno letenje. Drugi leteči sesalci lahko zgolj jadrajo.
Raziskovalci so prvič rekonstruirali tudi verjetno zgradbo genoma skupnega prednika vseh danes živečih netopirjev. S tem so ustvarili izhodišče za preučevanje genov, povezanih z letenjem, zaznavanjem zvoka, dolgoživostjo in nenavadno odpornostjo nekaterih vrst proti boleznim.
Številni netopirji glede na svojo majhnost živijo presenetljivo dolgo, njihov imunski sistem pa se na okužbe odziva drugače kot pri večini drugih sesalcev. Primerjava njihovih genomov bi zato lahko pripomogla tudi k raziskavam staranja in imunosti pri ljudeh.
Eholokacija se je pojavila zelo zgodaj
Pomemben del ugotovitev temelji na umestitvi fosilnega netopirja iz rodu Vielasia v najstarejšo vejo novega evolucijskega drevesa. Zgradba njegovega notranjega ušesa kaže, da je že uporabljal eholokacijo.
To pomeni, da se eholokacija verjetno ni pojavila šele po razdelitvi netopirjev na več večjih skupin. Skupaj z aktivnim letenjem je lahko obstajala že blizu samega začetka njihovega razvoja, kar bi pomagalo pojasniti, zakaj so se netopirji tako uspešno razširili po svetu.
Avtorji kljub obsežnemu naboru podatkov ne trdijo, da je evropski izvor dokončno dokazan. Fosilni zapis netopirjev je redek in neenakomerno razporejen, zato rezultat predstavlja trenutno najbolje podprto evolucijsko rekonstrukcijo.
