Nekateri ljudje tudi v zrelih letih z zanimanjem spremljajo svet, načrtujejo drobne dogodivščine in se znajo veseliti prihodnjega tedna. Ne živijo brez težav in niso vsak dan dobre volje. Njihova skrivnost je pogosto veliko manj bleščeča: ohranjajo navade, zaradi katerih v življenju še vedno nastajajo novi pogovori, nova znanja in razlogi, da zjutraj vstanejo.
Veselje ni osebnostna lastnost, ki jo nekdo ima, drugi pa ne. Nanjo vplivajo zdravje, izgube in življenjske okoliščine, vendar jo lahko podpremo z majhnimi dejanji.
Te navade niso seznam novih dolžnosti in ni treba uvesti vseh naenkrat. Bolj smiselno je izbrati eno, ki se zdi izvedljiva, in jo preizkusiti nekaj tednov. Radovednost se pogosto vrne šele potem, ko naredimo prvi korak, ne preden ga naredimo.
1. Vsak teden načrtujejo nekaj prijetnega
Ni treba čakati na dopust ali družinsko praznovanje. Kava, tržnica, film, obisk ali sprehod po novi poti dajo tednu majhno točko pričakovanja.
Ljudje pogosto najprej v koledar vpišejo obveznosti, prijetne stvari pa prepustijo naključju. Poskusite vrstni red kdaj obrniti.
2. Ostajajo začetniki
Učenje jezika, uporabe nove naprave, plesnega koraka ali recepta zahteva pripravljenost, da česa ne znamo. Prav ta občutek začetništva ohranja radovednost.
Ni pomembno, ali boste postali dobri. Pomembno je, da možganom in sebi ne pošiljate sporočila, da je vse novo namenjeno mlajšim. Tudi sprememba vsakdanje poti in druge preproste novosti razgibajo možgane.
3. Gibanje vključijo v običajen dan
Dejavnost ni nujno ura naporne vadbe. Hoja, vrt, stopnice, ples in opravki peš ohranjajo stik s telesom ter pogosto izboljšajo razpoloženje.
Za začetek ni treba čakati na popoln program. Nova vadbena navada se lahko začne že z nekaj minutami, nato pa se počasi prilagodi sposobnostim. Ob zdravstvenih težavah je seveda smiseln posvet z zdravnikom.
4. Zanimajo se tudi za življenje drugih
Radovedni ljudje v pogovoru ne pripovedujejo le svojih zgodb. Vprašajo mlajše, kaj poslušajo, prijatelja, kaj ga veseli, ali sosedo, kako ji uspeva vrt.
Ni treba razumeti ali sprejeti vsake novosti. Zanimanje pa preprečuje, da bi svet počasi skrčili le na stvari, ki jih že poznamo.
5. Ne čakajo, da bodo imeli popoln dan
Vedo, da bodo nekateri dnevi težki, dolgočasni ali boleči. Ne zahtevajo stalne pozitivnosti. Ko je mogoče, pa v običajen dan postavijo majhno prijetnost: dobro kosilo, glasbo, telefonski klic ali sonce na klopi.
Veselje po 60. letu ni v tem, da se obnašamo, kot da smo spet stari dvajset. Je v tem, da ne nehamo opažati, spraševati, poskušati in načrtovati. Človek ne potrebuje povsem novega življenja – pogosto potrebuje le nekaj novega v življenju, ki ga že ima.
