Posadka misije Artemis II je v tretjem dnevu poleta naredila pomemben korak na poti proti Luni. Na krovu vesoljskega plovila Orion so astronavti izvedli demonstracijo ročnega pilotiranja v globokem vesolju ter hkrati nadaljevali priprave na bližajoči se prelet Lune.
Testiranje Oriona v globokem vesolju
Astronavtka Christina Koch in kanadski astronavt Jeremy Hansen sta prevzela ročno upravljanje plovila in približno 40 minut testirala njegove zmogljivosti. Preizkusila sta različne načine pogona ter več stopenj gibanja, s čimer sta inženirjem na Zemlji zagotovila pomembne podatke o obnašanju plovila v razmerah, kjer ni več neposredne podpore Zemlje.
Gre za ključen del misije. Orion mora dokazati, da je sposoben stabilnega in natančnega manevriranja tudi daleč od Zemlje, kjer so napake bistveno težje popravljive.
Podobne teste bosta v naslednjih dneh ponovila še poveljnik Reid Wiseman in pilot Victor Glover, saj želi nadzor misije zbrati čim več različnih podatkovnih pogledov na delovanje plovila.
Ob začetku dneva je bila posadka od Zemlje oddaljena približno 270.000 kilometrov in se je Luni približevala na razdalji okoli 180.000 kilometrov.
Priprave na ključni trenutek misije
Pomemben del dneva je bil namenjen pripravam na šesturni prelet Lune, ki je načrtovan za 6. april. Astronavti so pregledali seznam površinskih značilnosti, ki jih bodo fotografirali in analizirali.
Okna kapsule Orion bodo v tem času usmerjena proti Luni, kar bo omogočilo neposredna opazovanja. Posadka bo uporabljala geološka znanja za preučevanje kraterjev, starodavnih tokov lave ter razpok in grebenov, ki razkrivajo razvoj lunine površine.
Posebnost misije je tudi perspektiva. Orion se bo Luni približal na približno 6800 kilometrov, kar pomeni, da bodo astronavti videli celoten lunin disk – tudi območja blizu severnega in južnega pola, ki z Zemlje niso vidna.
Med preletom bodo opazovali tudi sončni mrk, ko se bodo Sonce, Luna in plovilo poravnali. To bo omogočilo analizo sončne korone ter opazovanje morebitnih udarov meteoroidov na lunino površje.
NASA: Podatki za prihodnje misije
Pri Nasi poudarjajo, da Artemis II ni le demonstracija, ampak zbiranje podatkov za prihodnost.
Kot so izpostavili, ročno pilotiranje, opazovanja in biološki eksperimenti predstavljajo ključne elemente za razumevanje delovanja človeka in tehnologije v globokem vesolju. Poseben poudarek je na tem, kako se sistemi in posadka odzivajo na razmere, ki bodo ključne tudi za prihodnje misije na Luno in Mars.
Med pomembnejšimi raziskavami je projekt AVATAR, ki preučuje odziv človeškega imunskega sistema. Posadka zbira biološke vzorce, medtem ko senzorji v plovilu merijo raven sevanja in druge vplive okolja.
Ti podatki bodo pomagali pri načrtovanju daljših misij, kjer bodo astronavti izpostavljeni bistveno večjim obremenitvam.
Tehnologija, komunikacija in realni izzivi
Orion med misijo uporablja tudi laserski komunikacijski sistem, ki omogoča bistveno večji prenos podatkov kot klasični radijski sistemi. Do zdaj je bilo prenesenih že več kot 100 gigabajtov podatkov, vključno s slikami visoke ločljivosti.
Hkrati pa misija razkriva tudi realne izzive. Inženirji so morali prilagoditi sistem za odpadno vodo, kjer so s kombinacijo segrevanja in usmerjanja plovila proti Soncu odpravljali morebitne blokade.
Takšne situacije so del vsakdana v globokem vesolju, kjer ni prostora za napake in kjer mora posadka hitro reagirati na vsako spremembo.
Prek rekorda in proti Luni
V prihodnjih dneh bo Orion presegel rekord razdalje, ki ga je dosegla odprava Apollo 13, in se oddaljil več kot 252.000 milj od Zemlje.
Med prehodom za Luno bo prišlo tudi do načrtovane prekinitve komunikacije, ki bo trajala približno 40 minut. Gre za pričakovan pojav, saj Luna začasno blokira radijske signale med plovilom in Zemljo.
Ko se bo Orion ponovno pojavil na vidni strani, bo komunikacija hitro obnovljena, misija pa bo nadaljevala z naslednjo fazo.
Posadka Artemis II tako vstopa v najpomembnejši del odprave, ki bo prinesel nove podatke o Luni, tehnologiji in vplivu globokega vesolja na človeka.
