Če je vaš otrok zadnje dni bolj razdražen, hitro plane v jok ali se težje zbere, niste edini. Sprememba letnega časa močno vpliva na otroško telo – utrujenost se pri njih pogosto pokaže drugače kot pri odraslih.
Prehodi so za otroke precej večji stres, kot si mislimo. Dnevi se hitro daljšajo, več je svetlobe, temperatura niha, hkrati pa se spremeni tudi dnevna rutina. Telo, ki je bilo mesece navajeno na zimski tempo, mora naenkrat preklopiti.
Zakaj so otroci v tem obdobju bolj razdraženi
Veliko staršev to prepozna šele takrat, ko se začnejo “male bitke” čez dan. Otrok, ki je bil še pred kratkim umirjen, se začne upirati pri vsakem koraku – od oblačenja do večerje. Hitro se razjezi, težko sprejme “ne” in zdi se, kot da ga vse zmoti.
Pogosto se temu pridruži še slabša koncentracija, več pozabljivosti in občutek, da ga je vsega preveč. To ni razvajenost ali trma, ampak odziv telesa, ki še ni ujelo novega ritma.
Pri mlajših otrocih se spremembe hitro pokažejo tudi pri spanju. Zvečer težje zaspijo, ker je zunaj še svetlo, zjutraj pa se lahko zbujajo prej ali bolj nemirno spijo.
Kaj lahko naredimo, da jim olajšamo prehod
Največ naredimo že s tem, da nekoliko upočasnimo tempo. Pomlad pogosto prinese več aktivnosti, več izletov in več “akcije”, otrok pa v resnici potrebuje ravno obratno – malo več miru, rutine in predvidljivosti.
Pomaga tudi, če ostanemo dosledni pri večernih navadah. Tudi če je zunaj še svetlo, naj ima otrok jasen signal, da se dan zaključuje. Zatemnjena soba, miren večer in ponavljajoča se rutina naredijo več, kot si mislimo.
Veliko pomeni tudi gibanje na svežem zraku, a brez pretiravanja. Kratek sprehod ali igra zunaj pomagata telesu, da se postopoma prilagodi, preveč aktivnosti pa lahko utrujenost še poveča.
Manj pritiska, več razumevanja
Morda najpomembnejše pa je, da v tem obdobju nekoliko spustimo pričakovanja. Otrok ne bo ves čas zbran, ne bo vedno sodeloval in včasih bo preprosto imel slab dan.
Namesto da vsako razdraženost razumemo kot problem, jo lahko vzamemo kot signal. Telo se prilagaja, otrok pa potrebuje malo več podpore, potrpežljivosti in občutka, da je vse v redu – tudi če ni popolno.
