Središče Ljubljane je danes zaznamoval osmi Pohod za življenje, na katerem so se zbrali številni udeleženci različnih generacij. Pod geslom “Srce bije že 22. dan po spočetju!” so opozorili na vrednost nerojenega človeškega življenja ter pomen konkretne pomoči nosečnicam, staršem in družinam v stiski. Osrednji govorec Dani Siter je z udeleženci delil osebno zgodbo – njegova mati je med nepričakovano nosečnostjo razmišljala o splavu, vendar se je odločila za življenje.
Današnji Pohod za življenje se je začel s sveto mašo v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Dogajanje se je nato preselilo na Prešernov trg, kjer so se zvrstili nagovori, pričevanja in glasbeni program.
“Nesmiselno je govoriti o pravicah, če nekaterim nismo sposobni priznati temeljne pravice – pravice do življenja,” je sporočil Stanislav Zore.
Ob približno 10.50 se je pisana povorka z glavnim transparentom “Otroku srce bije že 22. dan po spočetju” podala po ljubljanskih ulicah. Udeleženci so krenili čez Tromostovje in Šuštarski most ter se nato vrnili na Prešernov trg.
Dani Siter: Mati se je odločila za življenje
Osrednji govorec letošnjega pohoda je bil Dani Siter, soustanovitelj društva Družina in Življenje, ki je spregovoril o svojem otroštvu in odločitvi svoje matere. Ta je pri 40 letih nepričakovano zanosila, ob težkih življenjskih okoliščinah pa je razmišljala tudi o umetni prekinitvi nosečnosti.
Kljub stiski se je odločila, da bo otroka obdržala. Rodil se je Dani Siter.
“Jaz sem danes Bogu in predvsem mami hvaležen, da se je ona odločila za življenje, ker lahko mene ne bi bilo, lahko ne bi bilo katerega od mojih dveh bratov ali sestre,” je povedal.
S svojo zgodbo je želel pokazati, da noben otrok ni pomota in da lahko odločitev, sprejeta v trenutku velike negotovosti, zaznamuje več generacij. Obenem je opozoril na pomen podpore ženskam, ki se ob nepričakovani nosečnosti znajdejo v težkih življenjskih, socialnih ali družinskih razmerah.
Urša Cankar Soares: Nerojeni otrok ni le skupek celic
Voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares je v nagovoru poudarila, da nerojeni otrok ni zgolj skupek celic, temveč človek v zgodnji razvojni fazi, ki si zasluži spoštovanje in zaščito.
Letošnje geslo “Srce bije že 22. dan po spočetju!” so organizatorji izbrali, ker želijo javnost spodbuditi k razmisleku o začetku človeškega življenja. Ob tem so poudarili, da varovanje nerojenega življenja ne pomeni samo nasprotovanja splavu, temveč tudi ustvarjanje razmer, v katerih se ženski zaradi pomanjkanja podpore, socialne stiske ali pritiska okolice ne bi bilo treba odločiti za umetno prekinitev nosečnosti.
Urša Cankar Soares je spregovorila tudi o svoji izkušnji materinstva, ki jo je opisala kot eno najlepših življenjskih doživetij. Po njenih besedah mora biti družba sposobna stopiti ob stran materi in očetu, ko se znajdeta pred težko odločitvijo.
Pomoč nosečnicam in ljudem po izkušnji splava
Na pohodu so predstavili tudi konkretne oblike pomoči ženskam, moškim in družinam v stiski. Katarina Nzobandora iz Zavoda Živim je spregovorila o podpori ženskam, ki po začetku medikamentoznega splava svojo odločitev obžalujejo. Poudarila je pomen hitrega dostopa do informacij in strokovne pomoči ter udeležence spodbudila, naj podatke o razpoložljivi podpori širijo v svojem okolju.
Zbrana sta nagovorila tudi Tanja in Boris Jalovec iz Sara centra, ki pomaga nosečnicam in družinam v težkih življenjskih okoliščinah ter ženskam in moškim po izkušnji splava.
Predstavila sta 12-tedenski program Save One, ki je namenjen čustvenemu okrevanju po splavu. Boris Jalovec je opisal zgodbo moškega, ki se je po izkušnji splava v mladosti dolga leta spopadal z jezo in odvisnostmi. Tanja Jalovec pa je predstavila življenjsko zgodbo prijatelja Terryja, ki je bil po rojstvu dan v posvojitev, pozneje pa je s svojim življenjem in dobroto pomembno zaznamoval številne ljudi.
Sporočilo govorcev je bilo, da posledice splava ne prizadenejo nujno samo ženske, ampak lahko globoko zaznamujejo tudi očete, partnerje in druge člane družine.
Osmi pohod v Ljubljani
Današnji dogodek je bil osmi Pohod za življenje v Ljubljani. Prvi Shod za življenje je bil v slovenski prestolnici pripravljen leta 2014, od leta 2020 pa pohod poteka vsako leto. Letos so bili tovrstni dogodki pred Ljubljano pripravljeni tudi v Kopru in Mariboru.
Pohod organizira Zavod Mreža za življenje in enakopravnost. Organizatorji ga predstavljajo kot vzgojni, izobraževalni in humanitarni dogodek, katerega namen je spodbujanje spoštovanja človeškega življenja ter pomoč materam, očetom in družinam v stiski.
Današnjega dogodka so se udeležile družine z otroki, mladi, starejši, duhovniki, redovniki in drugi podporniki prizadevanj za zaščito življenja. Poročila o številu udeležencev se sicer razlikujejo, uradne končne ocene organizatorjev pa ob pripravi prispevka še ni bilo.
Pohod se je sklenil s sporočilom, da zaščita življenja ne more ostati le pri besedah. Po besedah sodelujočih zahteva tudi konkretno pomoč ženskam, sprejemanje otrok ter podporo ljudem, ki se spoprijemajo s posledicami težkih odločitev.
