Predsednik vlade Janez Janša je na vrhu držav MED9 v Splitu demografijo izpostavil kot enega ključnih strateških izzivov Evrope. Opozoril je, da sredozemske članice Evropske unije zaradi razlike med številom rojstev in smrti vsak dan izgubijo približno 1.500 prebivalcev, ter predlagal, da se demografska vprašanja uvrstijo med osrednje teme prihodnjega vrha.
Janez Janša se je v Splitu udeležil vrha voditeljev držav MED9, ki je potekal pod geslom “Za varnejše, bolj trajnostno in odpornejše Sredozemlje”, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Voditelji so razpravljali o varnosti in migracijah, energetiki, prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije, širitvi povezave, razmerah na Bližnjem vzhodu ter trajnostnem razvoju Sredozemlja.
Ob zaključku srečanja so poudarili pomen sodelovanja sredozemskih držav pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti ter krepitvi odpornosti gospodarstev, energetskih sistemov in lokalnih skupnosti.
Na balkanski poti se število prehodov ni bistveno zmanjšalo
Janez Janša se je v odgovoru na novinarsko vprašanje posebej posvetil migracijskim razmeram na zahodnobalkanski poti. Dejal je, da evropski migracijski pakt že kaže določene rezultate, vendar se razmere na posameznih poteh razlikujejo.
“Če pogledamo številke, vidimo, da je število nezakonitih prehodov na zahodnosredozemski poti še vedno znatno, vendar se zmanjšuje. Na balkanski poti pa razmere niso enake. Število se ni bistveno zmanjšalo, zato moramo ukrepati,” je poudaril predsednik vlade.
Ob tem je izpostavil pomen učinkovitega varovanja zunanjih meja Evropske unije ter solidarnosti z državami, ki so zaradi svojega geografskega položaja bolj izpostavljene migracijskim pritiskom.
“Naša želja ostaja, da imamo močan nadzor na zunanjih mejah in čim manj oziroma nič nadzora na notranjih mejah. Zaradi tega je bil Schengen tudi vzpostavljen,” je dejal Janez Janša.
Njegovo sporočilo je bilo, da je za ohranitev prostega pretoka znotraj schengenskega območja nujen učinkovit nadzor skupnih zunanjih meja. Ob tem morajo države članice upoštevati različne razmere na posameznih migracijskih poteh in temu primerno prilagoditi ukrepe.
Države MED9 dnevno izgubijo okoli 1.500 prebivalcev
Predsednik vlade je kot dolgoročni strateški odgovor na migracijske izzive posebej izpostavil demografijo. V državah MED9 skupaj živi približno 200 milijonov ljudi, zaradi razlike med številom rojstev in smrti pa te države vsak dan izgubijo okoli 1.500 prebivalcev.
“Vsak dan naše države izgubijo eno manjšo lokalno skupnost,” je opozoril Janez Janša.
Po njegovi oceni varovanje meja samo po sebi ne more biti zadosten odgovor, če se evropske države hkrati srečujejo z upadanjem števila prebivalcev in praznjenjem posameznih območij.
“Iz zgodovine smo se naučili, da lahko na mejah zgradimo zidove, pa ni pomembno, kako visoki so. Če je ozemlje prazno, to ne deluje. Prazno ozemlje se bo zapolnilo,” je dejal.
Janez Janša je zato predlagal, da demografija postane ena pomembnih tem prihodnjega vrha MED9 in sestavni del strateškega evropskega odgovora na migracijske izzive. Gre za vprašanje, ki po njegovem opozorilu presega posamezne nacionalne politike in zahteva dolgoročen pristop na ravni Evropske unije.
Pogovor z Andrejem Plenkovićem
Pred začetkom vrha se je Janez Janša srečal tudi z gostiteljem srečanja, predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem.
V ospredju njunega pogovora so bili nadaljnje sodelovanje pri soočanju z nezakonitimi migracijami, evropska perspektiva držav jugovzhodne Evrope ter dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.
Vrh MED9 je sicer namenjen usklajevanju stališč sredozemskih članic Evropske unije glede skupnih političnih, varnostnih, gospodarskih in okoljskih izzivov. Tokratno srečanje je bilo posebej osredotočeno na varnost, odpornost in prihodnji razvoj širšega sredozemskega prostora.
