Prof. Igor Ogorevc v tokratni kolumni izpostavlja organ, ki večino časa deluje neopazno, a ima ključno vlogo pri tem, kako se počutimo, kako se odziva naš imunski sistem in koliko energije ima telo na voljo. Črevesje po njegovem mnenju ni zgolj prebavni kanal, temveč osrednje vozlišče presnove, signalov in obrambnih mehanizmov, zato se neravnovesja tam pogosto pokažejo kot utrujenost, kožne težave ali nihanja razpoloženja.
Črevesje je eden najbolj podcenjenih organov – ne zato, ker bi bilo “manj pomembno”, ampak ker deluje tiho. Dokler deluje, ga skoraj ne opazimo. Ko pa začne “škripati”, se nenadoma pojavijo utrujenost, napihnjenost, nihanje razpoloženja, občutljiv imunski sistem, težave s kožo, nespečnost, meglena glava. In pogosto niti ne pomislimo, da je lahko skupni imenovalec prav črevesje.
Danes je znano, da črevesje ni le cev za prebavo. Zaradi živčnega pleteža v črevesni steni in stalne komunikacije z možgani ga mnogi imenujejo “drugi možgani”. V črevesju nastaja velik del telesnih signalnih molekul, ki vplivajo na razpoloženje, stresni odziv in spanje. Črevesje je tudi največja vstopna točka: tu se odločilno dogaja resorpcija hranil – aminokislin, maščobnih kislin, vitaminov, mineralov. Če ta del odpove, telo nima iz česa graditi, popravljati in ustvarjati energije.
Energija v telesu ni poetičen izraz, ampak biokemija. Celice za življenje potrebujejo ATP, svojo osnovno “valuto energije”. Za nastanek ATP potrebujemo surovine (hranila) in urejeno presnovo. Črevesje je prvo sito: če je prebava neučinkovita ali vnetno razdražena, dobimo manj uporabnih gradnikov, več odpadnih produktov, več fermentacije tam, kjer je ne želimo – in posledično več notranjega neravnovesja.
Ključni del imunskega sistema
Črevesje je tudi ključni del imunskega sistema. Največji stik z zunanjim svetom ne poteka na koži, ampak po sluznici prebavil. Tam se imunski sistem vsak dan uči razlikovati med “neškodljivim” in “nevarnim”. Ko je črevesna sluznica preobremenjena, prepustna ali kronično razdražena, imunski sistem reagira pretirano ali zmedeno. In to ni več lokalna težava – učinki se pokažejo po celem telesu.
Ob tem je tesno povezana še funkcija jeter. Jetra so naša presnovna tovarna in filter. Vse, kar pride iz črevesja, po krvnem obtoku najprej “obišče” jetra. Če iz črevesja stalno prihajajo nepopolno razgrajeni delci, produkti gnitja ali prekomerne fermentacije, so jetra pod dodatnim pritiskom. In ko so jetra preobremenjena, se to pozna na hormonskem ravnovesju, na presnovi maščob, na razstrupljanju, na regeneraciji.
Zdaj pa vprašanje, ki si ga redko postavimo: od česa je odvisno, da črevesje sploh lahko deluje pravilno?
Želodec ni samo “vreča”, kamor hrana pade
Eden od ključev je želodec. Želodec ni samo “vreča”, kamor hrana pade. Želodec je kemični laboratorij, ki mora pravočasno in dovolj močno zakisati vsebino, jo mehansko premešati in pripraviti za naslednji korak. Če želodec izloča premalo ali neustrezno želodčne kisline, se začne veriga napačnih reakcij: beljakovine se slabše razgrajujejo, hrana v črevesje prihaja neustrezno pripravljena, encimi in žolč ne morejo učinkovito dokončati dela, mikrobiota dobi “gorivo” za napačno fermentacijo. Črevesje se začne napenjati, sluznica se razdraži, absorpcija pade, imunski odziv se spremeni. Počasi, tiho – a vztrajno.
V to sliko sodi še nekaj, kar v praksi pogosto spregledamo: temperatura. Vsaka kemična reakcija v telesu je odvisna od pogojev, med katerimi je temperatura ena osnovnih. Telo stalno uravnava toploto, ker encimi, hormoni, živčevje in mikrocirkulacija delujejo optimalno le v ozkem temperaturnem območju.
Kadar so prebavila kronično “prehlajena” ali “pregreta” – v smislu prekrvavitve, vnetja, živčnega tonusa – se spremeni dinamika prebave, izločanje sokov, gibanje črevesja in ravnotežje mikroorganizmov. Rezultat je spet isti: napačna presnova, napačni signali, napačna adaptacija.
Krog je sklenjen
In tu se krog sklene. Civilizacijske, kronične, nenalezljive bolezni se redko začnejo čez noč. Pogosto se začnejo z drobnimi, ponavljajočimi se odkloni v prebavi: “saj ni nič hudega, samo napihuje me”, “samo utrujen sem”, “samo slabo spim”. A telo je sistem. Ko je vhodni del sistema – želodec in črevesje – dolgoročno neuravnotežen, se posledice prej ali slej pokažejo drugje.
Dobra novica je preprosta: na ta vhodni del lahko vplivamo. Z izbiro hrane, ritmom prehranjevanja, kakovostjo spanja, obvladovanjem stresa, gibanjem, hidracijo – in predvsem z zavedanjem, da prebava ni samoumevna. Zdravje ni sreča. Je proces.
In če si kdaj iskreno rečemo: “Odkril sem sovražnika svojega zdravja,” je včasih odgovor presenetljivo trezen: “To sem jaz – moje navade.” Ne kot obtožba, ampak kot osvoboditev. Ker kar je odvisno od nas, je tudi popravljivo.
prof. Igor Ogorevc, raziskovalec fiziologije, terapevt in avtor metode Termoregulacija telesa ter soustanovitelj Planeta zdravja
