Ob mednarodnem mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izpostavljajo rekordno odzivnost v Programu Svit. V letu 2025 se je na vabilo odzvalo 66 odstotkov vabljenih, kar je največ doslej in nad mednarodno priporočeno mejo 65 odstotkov.
Na NIJZ poudarjajo, da gre za pomemben javnozdravstveni dosežek, saj je rak debelega črevesa in danke ena najpogostejših rakavih bolezni v Sloveniji in Evropi. Posebej izpostavljajo napredek med moškimi, katerih odzivnost je prvič presegla 60 odstotkov. „Gre za pomemben mejnik, saj moški v preventivnih programih sodelujejo redkeje, hkrati pa za rakom debelega črevesa in danke zbolevajo pogosteje,“ navajajo na NIJZ.
Program Svit omogoča odkrivanje sprememb na črevesni sluznici še pred razvojem bolezni. Na NIJZ poudarjajo, da zgodnje odkritje pomeni več možnosti za ozdravitev in manj zahtevno zdravljenje. V letu 2025 je vzorce blata v laboratorij Programa Svit poslalo 184.796 sodelujočih. „Preprost in neboleč presejalni test tako vsako leto pomembno prispeva k reševanju življenj,“ izpostavljajo.
Pomembno vlogo pri ozaveščanju imajo ambasadorji programa, ki s svojimi zgodbami spodbujajo k sodelovanju. „Ko sem zbolel, še ni bilo Programa Svit. Bil sem operiran, obsevan, prejel sem kemoterapijo in dobil stomo. Če bi bil Program Svit takrat že na voljo, morda stome danes sploh ne bi imel. Kot ambasador želim opozoriti druge, naj se vključijo v Program Svit, da ne bodo doživeli tega, kar sem doživel jaz,“ poudarja Milan Koren.
Na NIJZ opozarjajo tudi na širši pomen preventive, ki jo poudarja Evropski kodeks proti raku z 14 priporočili za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni. Med njimi so zdrav življenjski slog, opuščanje kajenja, uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost, pomembno mesto pa ima tudi sodelovanje v presejalnih programih.
Napovedi kažejo, da bi se brez dodatnih ukrepov do leta 2040 število novih primerov raka povečalo za približno 18 odstotkov, umrljivost pa za 26 odstotkov. Na NIJZ poudarjajo, da je prav zato preventiva ena najučinkovitejših strategij v boju proti raku.
V raziskavi SvitKO so na inštitutu preučevali razloge za sodelovanje v programu. Ugotovili so, da ima ključno vlogo že samo vabilo, ki ga ljudje prejmejo po pošti, velik vpliv pa imajo tudi mediji ter pogovori s prijatelji in družinskimi člani. „Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za preživetje in to želim sporočiti vsakemu, ki se boji ali dvomi,“ poudarja Ana Koren.
Osebne izkušnje so pogosto odločilne pri odločitvi za sodelovanje. „Vsak dan se dobro zavedam, da če ne bi bilo Svita, danes tudi mene ne bi bilo. To poudarjam in povem vsakomur, saj kot ambasadorka Programa Svit hodim okrog in ljudem pripovedujem svojo zgodbo že 15 let. Sedaj vidim, kako pomemben je pozitiven zgled oziroma izkušnja, prav to je pogosto odločilno, ko se ljudje še odločajo, ali bi se odzvali vabilu ali ne,“ izpostavlja Stanka Drobnak.
Na NIJZ ob tem poudarjajo, da z udeležbo v Programu Svit posameznik ne poskrbi le zase, temveč tudi za svoje bližnje. „Vabilo pride z razlogom. Odzovite se,“ pozivajo.
