Napadi Rusije in Ukrajine na črnomorska pristanišča in ladje vse bolj ovirajo izvoz žita. Več terminalov je prenehalo delovati, ladjarji pa so preložili ali odpovedali več deset pošiljk. Kremelj zdaj napoveduje ukrepe za nemoten izvoz, Vladimir Putin pa zagotavlja, da na svetovnih trgih ne bo pomanjkanja.
Rusija in Ukrajina sta med največjimi svetovnimi izvoznicami žita. Medsebojni napadi na pristaniško infrastrukturo in trgovske ladje zato nimajo posledic le za gospodarstvi obeh držav, temveč tudi za države, ki so odvisne od uvoza pšenice iz črnomorske regije.
Po poročanju Reutersa je Kremelj sporočil, da sprejema ukrepe za zmanjšanje vpliva ukrajinskih napadov na ruski izvoz.
“Določeni ukrepi so že bili sprejeti in jih bomo še naprej razvijali, da bi zagotovili pravočasno in popolno odpremo vsega žita, namenjenega izvozu,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Putin obljublja 60 milijonov ton za izvoz
Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden priznal, da se država spoprijema s težavami pri izvozu kmetijskih proizvodov, vendar je zatrdil, da jih bo rešila. Po njegovi oceni naj bi imela Rusija v tekoči sezoni za izvoz na voljo približno 60 milijonov ton žita.
Putin je ob tem zagotovil, da motnje ne bodo povzročile pomanjkanja na svetovnih trgih. Svetovalno podjetje Sovecon medtem ocenjuje, da bi se ruski izvoz žita avgusta lahko povečal na 2,2 milijona ton, potem ko je julija znašal 1,95 milijona ton.
Kljub napovedanemu povečanju ostaja vprašanje, koliko pošiljk bo mogoče dejansko odpremiti. Napadi so zaprli posamezne terminale, povečali zavarovalne in prevozne stroške ter številne ladjarje odvrnili od plovbe proti ruskim in ukrajinskim pristaniščem.
Pšenica se draži, kupci iščejo druge dobavitelje
Motnje v črnomorskem prometu so že vplivale na cene. Terminske cene pšenice v Chicagu so se od začetka julija zvišale za več kot 17 odstotkov, podražila pa se je tudi pšenica iz Argentine, Avstralije in ZDA.
Posebej izpostavljene so države, kot sta Egipt in Indonezija, ki velik del pšenice uvažata iz Rusije in Ukrajine. Če dogovorjene pošiljke ne bodo prispele, bodo morale žito kupovati pri dražjih dobaviteljih, kar bi lahko dodatno zvišalo stroške hrane.
Ukrajina je sredi avgusta Rusiji ponudila obojestransko premirje pri napadih na civilne cilje v Črnem morju, vendar je Moskva predlog zavrnila. Kot smo poročali, je ukrajinski napad na Novorosijsk prizadel tudi žitne terminale, medtem ko Rusija nadaljuje napade na ukrajinska pristanišča in izvozno infrastrukturo.
