Ekstremna vročina, dolgotrajna suša in rekordno nizki vodostaji naj bi Nemčiji letos povzročili od 36 do 42 milijard evrov gospodarske škode. Ocena Greenpeacea vključuje izgubo produktivnosti, škodo v gozdovih in kmetijstvu, zdravstvene posledice ter motnje v prometu in izobraževanju.
Ocenjeni stroški ustrezajo približno 0,8 do 0,9 odstotka letne nemške gospodarske dejavnosti. Greenpeace opozarja, da ne gre za dokončni uradni obračun, temveč za oceno, ki zaradi še nepopolnih podatkov deloma temelji tudi na znanstveno ugotovljenih povezavah in izkušnjah iz prejšnjih ekstremnih poletij.
Organizacija zato ocenjuje, da je znesek med 36 in 42 milijardami evrov spodnja meja dejanske škode.
“To poletje, ki sta ga zaznamovali vročina in suša, je bilo katastrofa za milijone ljudi in gospodarstvo,” je dejal finančni strokovnjak Greenpeacea Mauricio Vargas.
Največ škode zaradi padca produktivnosti
Največja posamezna postavka v Greenpeaceovi analizi je izguba produktivnosti. Približno 25 dni ekstremne vročine naj bi zaradi slabše delovne učinkovitosti in izostankov povzročilo 10,8 milijarde evrov izgub.
Posebej izpostavljeni so bili ljudje, ki delajo na prostem ali v prostorih brez ustreznega hlajenja. Vročina je vplivala tudi na šole in učenje, kjer je Greenpeace gospodarske posledice zmanjšanega učnega napredka ocenil na 3,2 milijarde evrov.
Škoda v gozdovih zaradi sušnega stresa, požarov in drugih posledic je ocenjena na od 5 do 7,5 milijarde evrov, v kmetijstvu pa na približno 3,4 milijarde evrov.
Dodatna obremenitev nemškega zdravstvenega sistema naj bi znašala 1,54 milijarde evrov. Ločeno je Greenpeace na 6,9 milijarde evrov ocenil vrednost izgubljenih življenjskih let zaradi posledic vročine. Pri tem se sklicuje na oceno Inštituta Robert Koch, po kateri naj bi bilo do začetka avgusta z vročino povezanih približno 14.000 smrti.
Rekordna temperatura in težave na Renu
Nemška meteorološka služba DWD je 28. junija v kraju Coschen v Brandenburgu izmerila 41,7 stopinje Celzija, kar je bil po takratnih podatkih nov nemški temperaturni rekord.
Dolgotrajna suša je močno znižala tudi gladino Rena. Motnje v rečnem prometu naj bi povzročile od 3,4 do 4,5 milijarde evrov škode. Nizka gladina je zmanjšala nosilnost ladij in otežila prevoz surovin, goriv ter industrijskih izdelkov.
Posledice so občutile zlasti kemična, jeklarska in naftna industrija, ki so odvisne od rečnega prometa. Škoda na javni prometni infrastrukturi je bila ocenjena na dodatnih 1,8 do 3,7 milijarde evrov.
Kot smo poročali, vročina in nizki vodostaji pritiskajo tudi na evropsko oskrbo z električno energijo. Pomanjkanje dovolj hladne rečne vode omejuje delovanje nekaterih elektrarn, medtem ko se zaradi uporabe klimatskih naprav povečuje poraba elektrike.
Greenpeace opozarja, da v oceno še niso vključene vse posledice, med drugim celoten vpliv na energetski sistem ter povečane koncentracije ozona in drobnih delcev v zraku. Končni gospodarski račun letošnjega ekstremnega poletja bi bil zato lahko še višji.
