Raziskovalci z Montrealskega kliničnega raziskovalnega inštituta, ki deluje v okviru Univerze v Montrealu, so odkrili novo družino naravnih molekul z izrazitim protivirusnim delovanjem. V laboratorijskih pogojih so se izkazale za do 25-krat učinkovitejše od izvornega rastlinskega ekstrakta pri zaviranju virusa ebole in virusa SARS-CoV-2.
Odkritje, objavljeno v znanstveni reviji Journal of Natural Products, odpira nove možnosti za razvoj protivirusnih zdravil, vendar raziskovalci opozarjajo, da gre za zgodnjo, predklinično fazo.
V ospredju raziskave je vprašanje, ki že dolgo spremlja uporabo rastlinskih izvlečkov v medicini: ali učinek izhaja iz glavnih znanih spojin ali iz manjšinskih, skoraj nevidnih komponent.
Iskanje “igle v senu” razkrije pravi vir učinka
Raziskovalna skupina je že v letih 2016 in 2020 pokazala, da ekstrakti, bogati z izokvercitrinom – flavonoidom, prisotnim v številnih rastlinah – izkazujejo protivirusno delovanje. Vendar se je izkazalo, da ta spojina sama po sebi ne pojasni opaženega učinka.
Za razjasnitev tega vprašanja so se raziskovalci podali v dolgotrajno analizo sestave ekstrakta, ki je trajala skoraj 30 mesecev. V sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki s področja kemije naravnih produktov in virologije so uporabili napredne analitične metode in biološke teste za identifikacijo aktivnih komponent.
Rezultat je presenetil: ključni protivirusni učinek ne izvira iz prevladujoče spojine, temveč iz dveh prej neznanih triterpenoidnih molekul, ki sta prisotni le v sledovih.
Te molekule, poimenovane dicitriozidi, predstavljajo približno 0,4 odstotka analiziranega ekstrakta, vendar imajo bistveno večjo biološko aktivnost.
Majhne količine, velik učinek
V eksperimentalnih pogojih so dicitriozidi pokazali do 25-krat večjo učinkovitost proti virusoma ebole in SARS-CoV-2 v primerjavi z izvorno mešanico spojin. Pomembno je, da so delovali pri koncentracijah, ki jih je mogoče doseči v farmakoloških pogojih, kar povečuje njihov potencial za nadaljnji razvoj.
Raziskovalci poudarjajo, da gre za primer, kjer majhne, skoraj zanemarljive količine spojin odločilno vplivajo na biološki učinek. Takšni rezultati postavljajo pod vprašaj poenostavljeno razumevanje delovanja rastlinskih izvlečkov, kjer se pogosto poudarja le glavne sestavine.
Soavtor raziskave Majambu Mbikay je ob tem opozoril, da odkritje kaže na pomen natančne analize sestave naravnih produktov. Po njegovih besedah lahko prav spojine v sledovih predstavljajo ključ do novih terapevtskih pristopov.
Potencial za nova protivirusna zdravila
Čeprav so rezultati obetavni, raziskovalci poudarjajo, da je raziskava še v zgodnji fazi. Učinkovitost molekul je bila potrjena v laboratorijskih pogojih, kar pomeni, da bo za morebitno uporabo v medicini potrebna še vrsta dodatnih raziskav, vključno s testi na živalih in kliničnimi študijami.
Kljub temu odkritje prihaja v času, ko se povečuje zavedanje o tveganju novih pandemij in potrebi po širšem naboru protivirusnih učinkovin. Naravni viri, kot so rastline, ostajajo pomemben vir potencialnih zdravilnih spojin, zlasti v kombinaciji z naprednimi analitičnimi metodami.
Raziskava tudi poudarja pomen mednarodnega sodelovanja in dolgotrajnega temeljnega raziskovalnega dela. Prav takšni projekti, ki trajajo več let in vključujejo različne discipline, omogočajo odkritja, ki jih ni mogoče doseči s hitrimi raziskovalnimi pristopi.
