Šutarjev zakon je po oceni strokovnega sveta vlade za evalvacijo zakona spodbudil delovanje institucij in izboljšal medresorsko koordinacijo, hkrati pa prinesel več nezaželenih učinkov, je na kongresu kazenskega prava in kriminologije opozoril predsednik sveta Branko Lobnikar.
Kot poroča STA, je Lobnikar med ključnimi problemi izpostavil ustavna tveganja, dodatno administrativno obremenitev institucij ter dejstvo, da zakon ne odpravlja strukturnih vzrokov revščine in socialne ranljivosti.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je DZ sprejel lani po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Aleš Šutar.
Opozorila glede socialnih pravic in romske skupnosti
Lobnikar je dejal, da zakon odpira več ustavnopravnih vprašanj, predvsem glede možnosti izvršbe na denarno socialno pomoč za osebe z več neplačanimi prekrškovnimi terjatvami. Ustavno sodišče je izvajanje tega dela zakona začasno že zadržalo.
Posebej je opozoril tudi na odnosno-socialna tveganja do romske skupnosti, saj se več določb v praksi nanaša predvsem na romska naselja, socialne transferje in programe javnih del.
“Sankcije same po sebi praviloma ne odpravljajo strukturnih vzrokov izostajanja od pouka, revščine ali socialne ranljivosti,” je poudaril Lobnikar. Dodal je, da gre za ugotovitve, ki jih potrjujeta kriminologija in socialna politika.
Po njegovih besedah je zakon dodatno obremenil centre za socialno delo in policijo, ki se že sicer soočajo s kadrovskimi omejitvami. Kritičen je bil tudi do dejstva, da so zakon sprejeli še pred vzpostavitvijo ustrezne informacijske infrastrukture.
Pravna stroka izrazito kritična
Do zakona so bili na kongresu kritični tudi drugi pravni strokovnjaki.
Predavateljica na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj je opozorila na možne kršitve človekovih pravic, predvsem socialnih pravic ter vprašanja glede policijskih pooblastil.
“Denarna socialna pomoč ni privilegij, to je eksistenca,” je dejala. Ob tem je poudarila, da mora sistem hkrati ljudi spodbujati k spoštovanju pravil.
Zelo oster je bil tudi upokojeni profesor kazenskega prava Zvonko Fišer, ki je zakon označil za “najnižjo točko slovenske kazenske zakonodaje v zadnjem času”.
Po njegovih besedah določbe kazenskega prava v zakonu nimajo neposredne povezave z zagotavljanjem javne varnosti. Kritičen je bil tudi do sprejemanja tako imenovanih omnibus zakonov, ki po njegovem posegajo na preveč področij hkrati in slabšajo kakovost zakonodaje.
