Skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom je na ustavno sodišče vložila pritožbo zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Menijo, da je bilo v volilni proces “poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati”, zaupanje v svobodne volitve pa je po njihovem mnenju temelj legitimnosti demokratične oblasti.
“Volitve niso samo tehnično dejanje oddaje in štetja glasov. So celoten proces, v katerem mora biti volivcem zagotovljeno, da voljo oblikujejo svobodno, brez prikritih pritiskov, nezakonitih metod in nedovoljenega vplivanja,” poudarja skupina v sporočilu za javnost. Po njihovih navedbah pri presoji svobodnih volitev ni ključno le vprašanje pravilnega štetja glasov, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni.
Pobudniki menijo, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na “možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces”. Ob tem opozarjajo, da vprašanje prikritega tujega vplivanja ne more ostati zgolj predmet političnih razprav, medijskih komentarjev ali predkazenskih postopkov, ampak odpira tudi ustavnopravno vprašanje zaščite volilne pravice državljanov.
“Če bi se izkazalo, da je bilo oblikovanje volilne volje sistematično prizadeto s prikritim tujim vplivanjem, bi moralo ustavno sodišče presoditi, ali so bile volitve še vedno svobodne v ustavnem pomenu te besede,” opozarja skupina. Dodajajo, da mora imeti država pravni odgovor tudi v primeru, če bi bil volilni proces prizadet do te mere, da o svobodnih volitvah ne bi bilo več mogoče govoriti.
Kritike Janše in opozorila glede tujega vpliva
Skupina približno 30 vidnih državljanov sicer poudarja, da od ustavnega sodišča ne pričakuje ugotavljanja kazenske odgovornosti posameznikov, saj je to naloga policije, tožilstva in rednih sodišč. Prav tako ne trdijo, da so vsa dejstva že dokončno ugotovljena. Pričakujejo pa, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno.
Nekateri podpisniki so razloge za vložitev pritožbe predstavili tudi na novinarski konferenci na Trgu republike.
Sociolog Rudi Rizman je bil kritičen do predsednika SDS in kandidata za mandatarja Janeza Janše, za katerega meni, da je “legitimnost teh volitev ne le ogrozil, temveč tudi porušil”. Očital mu je, da je “v volitve vpregal tujo paradržavno obveščevalno službo in s tem resno ogrozil ustavni red Slovenije”.
Tudi kulturnik Vinko Möderndorfer je bil izrazito kritičen do prihoda politike pod vodstvom Janše. Očital ji je celo “fašistoidnost”, SDS pa vmešavanje v slovensko samostojnost, da “bi prišla na oblast in ponovno pokradla deželo”. Po njegovih besedah so bile “minule volitve velika manipulacija, še več, nezakonito in spletkarsko vmešavanje tujih sil v našo demokracijo in s tem v našo suverenost”.
Biokemičarka Tamara Lah je polovici poslancev očitala “primitivne prevare” in boj za popolno ekonomsko prevlado nad potrebami ljudi. Geograf Dušan Plut pa je ocenil, da tradicionalni model parlamentarne demokracije potrebuje temeljito prenovo, tudi zaradi možnih zlorab umetne inteligence in novih informacijsko-komunikacijskih razmer. “Za take razmere sedanji model demokracije očitno nima dovolj učinkovitih zaščitnih mehanizmov,” je dejal.
Sklicevanje na primer Romunije in Black Cube
Profesor civilnega prava Rok Lampe je pojasnil, da ustavno pritožbo subsidiarno dopolnjuje pobuda za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Pri pisanju pritožbe so se po njegovih besedah oprli tudi na primerjalno sodno prakso iz Romunije, kjer so zaradi tujega vpliva na volitve razveljavili predsedniške volitve.
Zadnji del kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je sicer zaznamovala anonimna objava skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Del politike in civilne družbe je ob tem opozarjal na podobnosti z metodami zasebne tuje obveščevalne družbe Black Cube, katere predstavniki naj bi se mudili tudi v Sloveniji.
Ločeno ustavno pritožbo zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve je vložil tudi Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Pri vložitvi pritožbe ga podpirajo tudi v stranki.
