Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo 28. aprila, Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja. Kot poudarjajo, gre za enega ključnih dejavnikov varnosti in zdravja pri delu ter pomembno področje javnega zdravja.
Na NIJZ izpostavljajo, da sodobno delovno okolje poleg tradicionalnih tveganj vse bolj zaznamujejo psihosocialni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje, dobro počutje in kakovost delovnega okolja. Letošnje obeleževanje poteka pod geslom »Zagotovimo zdravo psihosocialno delovno okolje«, s katerim opozarjajo na potrebo po celostnem pristopu k varnosti in zdravju pri delu.
Psihosocialna tveganja vse bolj v ospredju
Psihosocialno delovno okolje vključuje organizacijo dela, način vodenja in vsakodnevne delovne razmere. Med ključnimi tveganji na NIJZ navajajo pretirano delovno obremenitev, nejasna pričakovanja, slabo organizacijo dela, nizek nadzor nad lastnim delom, pomanjkanje podpore ter slabe medosebne odnose, vključno z nasiljem in nadlegovanjem.
Kot opozarjajo, takšni dejavniki povečujejo stres, prispevajo k razvoju depresije in anksioznosti ter so povezani tudi s srčno-žilnimi boleznimi in večjim tveganjem za prezgodnjo umrljivost. »Psihosocialna tveganja so povezana tudi z večjo bolniško odsotnostjo, večjo fluktuacijo zaposlenih in večjo verjetnostjo nezgod pri delu,« izpostavljajo.
Zato na NIJZ poudarjajo, da je pravočasno prepoznavanje in obvladovanje teh tveganj ključni del sodobnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu. Pri tem izpostavljajo pomen sistematične ocene tveganj, izboljševanja organizacije dela in aktivnega sodelovanja vseh deležnikov.
Zdravo psihosocialno delovno okolje po njihovih navedbah temelji na jasni organizaciji dela, ustreznih obremenitvah, odprti komunikaciji, podpori vodstva ter vključevanju zaposlenih v odločanje.
Podatki kažejo izboljšave, a tudi izzive
Po podatkih evropske raziskave o delovnih razmerah se kakovost delovnih mest v EU sicer izboljšuje, vendar na področju socialnega okolja in intenzivnosti dela ostajajo izzivi. Delež prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjujejo kot dobro ali zelo dobro, se je povečal z 77 odstotkov leta 2010 na 80 odstotkov leta 2024.
V Sloveniji svoje zdravje kot dobro ali zelo dobro ocenjuje 76 odstotkov žensk in 83 odstotkov moških. Kljub temu se 24 odstotkov slovenskih delavcev pogosto počuti telesno izčrpanih, 14 odstotkov pa poroča o čustveni izčrpanosti.
Raziskava kaže tudi, da 55 odstotkov slovenskih delavcev meni, da jim delo omogoča karierni razvoj, 82 odstotkov jih poroča o pravični obravnavi, 80 odstotkov pa o podpori sodelavcev. Hkrati pa dobra polovica zaposlenih opravlja monotono delo, skoraj tretjina ne more vplivati na način dela, petina pa ne na tempo dela. O izpostavljenosti negativnim vedenjem poroča 17 odstotkov zaposlenih.
Na ravni EU se 72 odstotkov delavcev strinja, da sta zdravje in dobro počutje v organizacijah pomembna, vendar 14 odstotkov poroča o pomanjkanju informacij o tveganjih, 29 odstotkov pa o nepoznavanju ukrepov za preprečevanje stresa.
Projekt za izboljšanje delovnih razmer
Na NIJZ poudarjajo, da sodobno razumevanje varnosti pri delu presega zgolj preprečevanje poškodb in vključuje tudi organizacijske pogoje, pravičnost in kulturo sodelovanja.
V sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana izvajajo projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu, ki vključuje aktivnosti v 300 organizacijah, nacionalno raziskavo ter usposabljanja ključnih deležnikov. Kot navajajo, projekt prispeva k boljšemu upravljanju tveganj in dolgoročnim spremembam na področju varnosti in zdravja pri delu.
