Kokice navadno povezujemo s kinom, večernim filmom in velikimi količinami masla ali soli. Toda v najpreprostejši različici so pravzaprav polnozrnato živilo, ki vsebuje vlaknine in rastlinske antioksidante. Njihova prehranska vrednost pa je skoraj povsem odvisna od načina priprave.
Osnova kokic je posebna vrsta koruze, zato tudi po pokanju ostanejo polnozrnato živilo. Po podatkih ameriške prehranske zbirke USDA imajo tri skodelice kokic, pripravljenih na vročem zraku brez olja, približno 90 kalorij, dobre tri grame vlaknin in okoli tri grame beljakovin.
Ker zavzamejo veliko prostornine, jih lahko pojemo razmeroma veliko, ne da bi zaužili toliko kalorij kot pri enaki količini čipsa, krekerjev ali piškotov. Vlaknine obenem pripomorejo k daljšemu občutku sitosti in urejeni prebavi.
Antioksidanti se skrivajo predvsem v lupini
Kokice vsebujejo tudi polifenole, torej rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Antioxidants, je med pomembnejšimi spojinami v kokicah izpostavila ferulno kislino.
To še ne pomeni, da kokice preprečujejo bolezni ali da lahko nadomestijo sadje in zelenjavo. Raziskave o posameznih učinkih ferulne kisline na zdravje ljudi so še omejene. So pa dodaten razlog, da na preprosto pripravljene kokice ne gledamo zgolj kot na prazno hrano za pred televizijo.
Največ antioksidativnih spojin je v trših rjavkastih delih, ki se radi zataknejo med zobe. Prav lupina zrna je namreč prehransko zanimivejša, kot bi sklepali po njenem videzu.
Težava običajno niso kokice, temveč dodatki
Razlika med lahkim prigrizkom in pravo kalorično bombo nastane pri pripravi. Velika količina masla, olja, sladkorja, karamele ali soli lahko hitro izniči njihove prednosti. Še posebno varljive so velike porcije v kinematografih, saj lahko vsebujejo precej več maščob in soli kot doma pripravljene kokice.
Najpreprosteje jih pripravimo v napravi na vroč zrak. V loncu zadostuje že manjša količina olja, okus pa lahko popestrimo s papriko, česnom v prahu, rožmarinom, cimetom ali malo naribanega parmezana. Tudi sol je povsem sprejemljiva, če z njo ne pretiravamo.
Pri kokicah velja še pomembno opozorilo. Zaradi trdih in neenakomernih delcev predstavljajo nevarnost zadušitve za majhne otroke. Ameriška pediatrična akademija svetuje, naj jih otroci, mlajši od štirih let, ne uživajo.
Kokice torej niso samodejno zdrav prigrizek, lahko pa to postanejo. Če niso prekrite z maslom, karamelo in pestjo soli, so ena preprostejših možnosti za večerni prigrizek, ki ponuja precej več kot le značilno pokanje.
