Povprečna raven testosterona pri moških se je v zadnjih petih desetletjih zmanjšala za več kot polovico, kaže obsežna mednarodna analiza. Raziskovalci jasnega odgovora, zakaj se to dogaja, še nimajo, med najverjetnejšimi razlogi pa omenjajo porast debelosti in sladkorne bolezni ter morebitno izpostavljenost snovem, ki motijo delovanje hormonov.
Analiza, predstavljena na letnem srečanju Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo (ESHRE) v Londonu, je združila podatke šestih daljših raziskav. V njih je sodelovalo 118.593 moških iz ZDA, Brazilije, Finske, Izraela in Danske.
Podatki, zbrani med letoma 1972 in 2019, kažejo, da se je povprečna raven skupnega testosterona v tem obdobju zmanjšala za približno 54 odstotkov. Upad naj bi se po letu 2000 še pospešil, je poročal The Guardian.
Hormon, ki vpliva na veliko več kot spolno željo
Testosteron je glavni moški spolni hormon, vendar njegova vloga ni omejena le na libido in plodnost. Pomemben je za nastajanje semenčic, ohranjanje mišične mase in kostne gostote ter sodeluje pri uravnavanju razpoloženja, energije in presnove.
Njegova raven se pri moških z leti naravno zmanjšuje. Vendar tako izrazitega upada na ravni celotne populacije ni mogoče pojasniti zgolj s staranjem posameznikov, saj so raziskovalci primerjali podatke, zbrane v različnih časovnih obdobjih.
Prof. Hagai Levine, eden od avtorjev analize, je opozoril, da bi lahko šlo za širšo krizo moškega reproduktivnega zdravja. Podobne razprave že več let potekajo tudi zaradi raziskav, ki kažejo upad števila semenčic.
Debelost in presnovne bolezni med glavnimi osumljenci
Ena najmočnejših povezav obstaja med nizkim testosteronom in čezmerno telesno težo. Maščobno tkivo vpliva na hormonsko ravnovesje in povečuje pretvorbo testosterona v estrogen. Debelost, inzulinska odpornost in sladkorna bolezen tipa 2 bi zato lahko pojasnile pomemben del ugotovljenega upada.
Raziskovalci proučujejo tudi vpliv slabšega spanca, manj telesne dejavnosti, kroničnega stresa in nekaterih zdravil. Med možnimi okoljskimi dejavniki omenjajo kemikalije, ki lahko motijo delovanje endokrinega sistema, vendar dokazi o njihovem deležu pri dolgoročnem upadanju testosterona še niso dokončni.
Vzroki za populacijski trend so lahko drugačni od razlogov za pomanjkanje testosterona pri posameznem moškem. Nizke vrednosti so lahko povezane tudi z boleznimi ali poškodbami mod, motnjami hipofize, spalno apnejo, kroničnimi boleznimi ter uporabo opioidov ali anaboličnih steroidov.
Znaki, ki jih ni dobro spregledati
Na znižano raven testosterona lahko opozarjajo:
- zmanjšana spolna želja,
- redkejše jutranje ali spontane erekcije,
- težave z erekcijo,
- dolgotrajna utrujenost,
- izgubljanje mišične mase in moči,
- povečevanje deleža telesne maščobe,
- slabša zbranost in spremembe razpoloženja,
- težave s plodnostjo.
Sami simptomi še ne pomenijo nujno pomanjkanja testosterona. Podobne težave lahko povzročijo stres, depresija, pomanjkanje spanja, težave s ščitnico, anemija in številna druga zdravstvena stanja.
Ena meritev ni dovolj za diagnozo
Po priporočilih Endocrine Society se diagnoza hipogonadizma postavi šele, ko ima moški značilne težave in laboratorijsko potrjeno nizko raven testosterona. Meritev je treba praviloma opraviti zjutraj in jo ponoviti na drug dan, saj se vrednosti spreminjajo glede na uro, spanje, bolezen in druge okoliščine.
Posebna previdnost je potrebna pri pripravkih testosterona, ki se oglašujejo kot bližnjica do več energije, mišic ali boljšega spolnega življenja. Jemanje testosterona brez zdravniškega nadzora lahko zavre njegovo naravno nastajanje in močno zmanjša tvorbo semenčic.
Terapija je lahko koristna za moške z dokazanim pomanjkanjem, ni pa splošno sredstvo proti staranju ali utrujenosti. Dolgotrajnejši simptomi so zato razlog za zdravniški pregled, ne za samostojno uporabo hormonov.
