Paradižnik je za marsikoga skoraj vsakodnevni del jedilnika, nova raziskava pa nakazuje, da bi lahko njegovo redno uživanje pomagalo zmanjšati količino maščobe v jetrih. Rezultat je zanimiv, vendar paradižnik ni zdravilo, študija pa je trajala le šest tednov.
Italijanski raziskovalci so v randomizirano raziskavo vključili 79 odraslih z metabolno povezano zamaščenostjo jeter oziroma MASLD. Gre za bolezen, pri kateri se v jetrih kopiči odvečna maščoba, povezana pa je z dejavniki, kot so inzulinska rezistenca, povišan krvni sladkor in motnje presnove maščob.
V študiji POMOSANO, objavljeni v reviji Nutrients, je 42 udeležencev šest tednov vsak dan zaužilo 200 gramov svežega paradižnika in 50 gramov paradižnikove omake. Preostalih 37 je sledilo prehrani brez paradižnika. Vsi so morali ohraniti svoje običajne življenjske navade.
Zmanjšanje je bilo skoraj dvakrat večje
Količino maščobe v jetrih so raziskovalci ocenili s preiskavo FibroScan. Po šestih tednih se je kazalnik zamaščenosti zmanjšal v obeh skupinah, vendar občutneje pri tistih, ki so uživali paradižnik.
V skupini s paradižnikom se je merjena vrednost v povprečju zmanjšala za 35 enot, v kontrolni skupini pa za 18. Zmanjšanje je bilo torej pri uživalcih paradižnika skoraj dvakrat večje. Razlika je ostala statistično značilna tudi po upoštevanju starosti, spola in indeksa telesne mase.
Učinek ni bil povezan z večjo izgubo telesne teže. Med skupinama namreč niso zaznali pomembnih razlik v telesni masi, obsegu pasu ali telesni sestavi.
Zakaj prav paradižnik?
Raziskovalci med možnimi razlogi omenjajo likopen, rdeči rastlinski pigment z antioksidativnimi lastnostmi. Predelava paradižnika lahko poveča njegovo razpoložljivost, zato je skupina uživala tako svež paradižnik kot omako.
Paradižnik vsebuje tudi betakaroten, polifenole in druge snovi, ki bi lahko vplivale na oksidativni stres, vnetne procese ter presnovo maščob v jetrih. Toda raziskovalci udeležencem niso merili ravni likopena in drugih karotenoidov v krvi, zato ne morejo potrditi, katera snov je povzročila opaženi učinek.
Paradižnik ni nadomestilo za zdravljenje
Kljub zmanjšanju zamaščenosti niso ugotovili pomembnih izboljšav pri trdoti jeter, kazalnikih fibroze, jetrnih encimih, krvnih maščobah, inzulinski rezistenci ali vnetnih kazalnikih.
Študija je zajela le 79 ljudi z indeksom telesne mase do 30 in je trajala šest tednov. Avtorji rezultate zato opisujejo kot obetavne, vendar poudarjajo, da jih morajo potrditi večje in daljše raziskave.
Tudi evropske smernice za obravnavo MASLD v ospredje še naprej postavljajo celovito spremembo življenjskega sloga: primerno prehrano, redno gibanje, zmanjšanje telesne teže, kadar je to potrebno, omejevanje alkohola in zdravljenje spremljajočih presnovnih bolezni
