Trgi zrasli, nafta padla za 6 odstotkov

[Foto: Vecteezy]

Delniški trgi so v sredo obrnili navzgor, nafta pa je hkrati močno padla. Povod: informacije, da Washington poskuša doseči enomesečno premirje v konfliktu z Iranom in da je v Teheran poslal 15-točkovni predlog za rešitev spora.

Terminske pogodbe na S&P 500 so bile v azijskem trgovanju višje za 0,9 odstotka, evropske za 1,2 odstotka. Nafta Brent pa – obrat v drugo smer – približno 6 odstotkov nižje, na 98,30 dolarja za sod.

Premirje kot sprožilec, a brez potrditve

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dejal, da pogajanja napredujejo in da so ZDA dosegle določene koncesije Irana. Po informacijah iz več virov naj bi bil v igri 15-točkovni načrt, ob tem pa tudi ideja enomesečnega premirja, v katerem bi se pogajanja nadaljevala.

Teheran takšne razlage zavrača in trdi, da neposrednih pogovorov ni.

Trgi so vseeno reagirali. Pozitivno, a z zadržkom. Ključno vprašanje ostaja odprto: Hormuška ožina in promet tankerjev.

Nafta še vedno visoko, pritisk na kupce

Današnji padec ne spremeni širše slike. Brent je od začetka konflikta še vedno približno 35 odstotkov višje in ostaja blizu 100 dolarjev za sod.

To se že pozna – predvsem v Aziji, kjer so stroški dizla in letalskega goriva pod pritiskom.

Zlato se je v sredo zvišalo za približno 2 odstotka, potem ko so vlagatelji pred tem deloma pobirali dobičke (okoli 1,6-odstotni premiki). To je tipičen signal: optimizem obstaja, varovalke ostajajo.

Dolar je rahlo oslabel. Trgoval se je pri 158,8 jena za dolar in okoli 1,1620 dolarja za evro.

Obveznice: donosnosti navzdol

Na obvezniških trgih umik donosnosti.

10-letne ameriške obveznice: −5 bazičnih točk na 4,34 odstotka.
2-letne: približno enak padec, na 3,875 odstotka.

Pričakovanja se ne spreminjajo bistveno – v Evropi, Veliki Britaniji, na Japonskem in v Avstraliji trg še vedno računa na dodatna zvišanja obrestnih mer. V ZDA pa vse manj prostora za znižanja.

V ozadju: vojska in kreditni stres

Diplomatski signali so ena stran zgodbe. Druga – varnostna.

Po navedbah dveh virov naj bi ZDA na Bližnji vzhod poslale več tisoč vojakov iz 82. zračnodesantne divizije, poroča Reuters.

Na kreditnih trgih se medtem kažejo razpoke. Ares Management, ki je konec leta 2025 upravljal približno 623 milijard dolarjev sredstev, je omejil dvige iz zasebnega dolžniškega sklada.

Delnica podjetja je v torek padla za 1 odstotek. Od začetka leta: −36 odstotkov.

Avstralski dolar se je po februarskih inflacijskih podatkih gibal okoli 0,70 ameriškega dolarja – nekoliko pod pričakovanji.