Kratki intervali zelo intenzivnega gibanja lahko v telesu sprožijo precej drugačen odziv kot dolgotrajna vadba v zmernem tempu. V raziskavi je šest 30-sekundnih sprintov povzročilo bistveno več takojšnjih sprememb v beljakovinah in presnovnih snoveh v krvi kot 90 minut zmernega kolesarjenja.
Raziskavo so izvedli znanstveniki z Univerze Rockefeller, rezultate pa objavili v reviji Cell Reports Medicine. V njej je sodelovalo 19 zdravih mladih moških, ki so na sobnem kolesu opravili dve zelo različni obliki vadbe.
Prva skupina je neprekinjeno kolesarila 90 minut z zmerno intenzivnostjo. Druga je opravila šest 30-sekundnih sprintov z največjim naporom, med katerimi so bili štiriminutni odmori. Čeprav je bilo dejanskega sprinta le tri minute, je celoten intervalni trening zaradi počitkov trajal približno 23 minut.
Raziskovalci so udeležencem kri odvzeli pred vadbo, takoj po njej in še tri ure pozneje. Nato so analizirali spremembe v več tisoč beljakovinah in drugih molekulah, ki sodelujejo pri komunikaciji med mišicami, srcem, jetri, maščobnim tkivom in možgani.
Intenzivni intervali so sprožili močnejši odziv
Po kratkem intervalnem treningu se je spremenila raven več kot 700 beljakovin v krvi. Po 90 minutah zmernega kolesarjenja so raziskovalci takoj po vadbi zaznali spremembe pri le sedmih beljakovinah, po treh urah pa še pri dodatnih 12.
Sprinti so vplivali tudi na več kot 200 presnovnih snovi. Med spremenjenimi molekulami so bile takšne, ki sodelujejo pri obnovi tkiv, nastajanju žil, presnovi energije in odzivu telesa na telesni napor.
Raziskovalci so del ugotovitev primerjali še s podatki približno 50.000 ljudi iz britanske biobanke. Molekularni vzorci, ki jih je sprožila intenzivna vadba, so bili povezani z manjšim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere srčno-žilne bolezni.
Tri minute niso bližnjica za vsakogar
Rezultati ne pomenijo, da lahko tri minute sprinta nadomestijo vso drugo telesno dejavnost. Raziskava je bila majhna, sodelovali so samo zdravi mladi moški, merila pa je predvsem kratkoročne molekularne spremembe. Ni še dokazano, da močnejši takojšnji odziv samodejno prinaša boljše dolgoročne zdravstvene rezultate.
Tudi intervali niso trajali samo tri minute. Med posameznimi sprinti so bili dolgi odmori, pred takšno vadbo pa sta potrebna ogrevanje in postopno prilagajanje na napor.
Za zdrave in že nekoliko telesno pripravljene ljudi so kratki intenzivni intervali lahko učinkovit dodatek običajni vadbi. Za začetnike ter ljudi s srčnimi, pljučnimi ali drugimi zdravstvenimi težavami pa sprint brez predhodne priprave ni primerna bližnjica do boljše kondicije.
