Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države za nedoločen čas podaljšale premirje z Iranom, da bi omogočile nadaljevanje mirovnih pogovorov. Vendar soglasja o tem koraku ni bilo zaznati ne v Teheranu ne v Jeruzalemu, ključnem ameriškem zavezniku v konfliktu, ki traja že dva meseca.
Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da so ZDA pristale na poziv pakistanskih posrednikov, naj zadržijo nove napade, dokler pogajalske strani ne oblikujejo enotnega predloga. Po njegovih besedah naj bi pogovori trajali, dokler se ne zaključijo “na tak ali drugačen način”. Islamabad je v zadnjih dneh gostil diplomatska srečanja, katerih cilj je ustaviti vojno, ki je zahtevala na tisoče življenj in močno pretresla svetovno gospodarstvo.
Kljub tej potezi Washington hkrati ne popušča pri pritisku. Trump je namreč potrdil, da ameriška mornarica nadaljuje pomorsko blokado iranske trgovine – ukrep, ki ga Teheran razume kot neposredno vojno dejanje. Uradnega odziva iranskih oblasti na napoved podaljšanja premirja v sredo ni bilo, prvi signali iz Teherana pa kažejo na izrazito nezaupanje.
Iranski mediji, povezani z varnostnimi strukturami, poudarjajo, da Iran za podaljšanje premirja ni zaprosil in da ostaja pripravljen blokado prebiti tudi z vojaško silo. Svetovalec predsednika parlamenta Mohameda Baqerja Qalibafa je Trumpovo izjavo označil za nepomembno in namignil, da gre lahko za taktično potezo brez realne teže.
Premirje z eno roko, pritisk z drugo
Trumpova komunikacija v času konflikta ostaja nepredvidljiva. Le nekaj dni pred zadnjo izjavo je javno grozil Iranu z uničujočimi napadi, vključno z besedami, da bi lahko “cela civilizacija umrla”. Ob drugih priložnostih pa poudarja pripravljenost za umiritev razmer in stabilizacijo trgov. Tokrat je znova stopil korak nazaj in se odpovedal neposrednim grožnjam bombardiranja infrastrukture, kot so elektrarne in mostovi.
Na te grožnje so se že pred tem odzvali tudi Združeni narodi. Generalni sekretar António Guterres je opozoril, da mednarodno humanitarno pravo jasno prepoveduje napade na civiliste in civilno infrastrukturo.
Vojna se širi, trgi reagirajo
Vojna, ki sta jo ZDA in Izrael začela konec februarja, se je hitro razširila čez meje Irana. Spopadi so zajeli območje Perzijskega zaliva, kjer so nameščene ameriške baze, ter Libanon, kjer se je v konflikt vključil Hezbolah. Izraelski premier Benjamin Netanjahu že dolgo zagovarja zamenjavo iranskega vodstva, vendar so različna sporočila iz Washingtona glede ciljev vojne povzročila negotovost tudi na finančnih trgih.
Po Trumpovi zadnji objavi so terminske pogodbe na ameriške delnice zrasle, dolar je nihal, cene nafte pa so se znižale. Kljub temu razmere na terenu ostajajo izjemno napete. Po ocenah je bilo ubitih več kot 5000 civilistov, več sto tisoč ljudi pa je bilo razseljenih, predvsem v Iranu in Libanonu.
Poseben pritisk povzroča tudi skorajšnje zaprtje Hormuške ožine, ene ključnih točk svetovne energetske oskrbe. Iran je v preteklih tednih večkrat izkoristil nadzor nad pomorskim prometom in s tem dodatno zaostril razmere na trgih.
Pogajanja na robu propada
Trump je v svoji izjavi med drugim ocenil, da je iranska oblast “resno razdrobljena”, pri čemer je namignil na posledice atentatov na vodilne predstavnike režima, vključno z vrhovnim voditeljem Alijem Hamenejem. Oblast v Iranu naj bi po teh dogodkih prevzel njegov sin, kar dodatno zapleta notranje razmere.
Le nekaj ur pred objavo je Trump za CNBC še trdil, da ni naklonjen podaljšanju premirja in da je ameriška vojska pripravljena na nadaljnje operacije. Vzporedno so se zapletali tudi diplomatski kanali: ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki naj bi se udeležil pogovorov v Pakistanu, je ostal v Washingtonu zaradi dodatnih političnih usklajevanj.
Napetosti so se dodatno zaostrile po incidentih na morju. Iran je ostro obsodil prestrezanje in zaseg dveh njegovih trgovskih ladij s strani ameriške mornarice ter Washington obtožil “piratstva” in “državnega terorizma”. Združene države in več zaveznic pa Teheranu očitajo oviranje svobodne plovbe.
Kljub podaljšanju premirja Trump ni omilil retorike. V eni izmed zadnjih objav je zapisal, da bi odprava blokade oslabila možnosti za mirovni dogovor, razen v primeru popolnega uničenja iranskega režima, vključno z njegovimi voditelji.
Jedrsko vprašanje ostaja osrednja točka pogajanj. Washington želi odstraniti iranske zaloge visoko obogatenega urana, medtem ko Teheran vztraja, da njegov jedrski program ostaja izključno civilen in skladen z mednarodnimi obveznostmi.
