Iz okupiranega ukrajinskega mesta Oleški prihaja le malo informacij, toda sporočila preostalih prebivalcev kažejo na vse hujšo humanitarno katastrofo. Približno 2.000 civilistov je ujetih v mestu brez zanesljive oskrbe s hrano, zdravili in pitno vodo. Poti za dostavo pomoči in evakuacijo so posejane z minami ter izpostavljene napadom brezpilotnih letalnikov.
“Jeseni bomo zagotovo umrli,” je poleti zapisal eden od prebivalcev. “Že umiram. Vsak dan sem šibkejši.”
Neka druga družina je poročala, da kuha zadnji lonec boršča iz nekaj kosov zelenjave in malo ječmenove kaše. Drug prebivalec je razmere opisal kot popolno blokado, ki jo spremljajo droni in nenehni požari.
Sporočila nekaterih od približno 2.000 civilistov, med katerimi naj bi bilo od 40 do 50 otrok, je časniku New York Times posredovala izgnana županja mesta Tetjana Hasanenko. Iz njih je razvidno, da prebivalci izgubljajo upanje, da bodo v sedanjih razmerah preživeli zimo.
Mesto med dvema ognjema
Oleški ležijo v regiji Herson na levem bregu reke Dneper. Ruske sile so mesto zasedle 24. februarja 2022, prvi dan obsežne invazije na Ukrajino.
Na nasprotnem bregu je večje mesto Herson, ki ga je Rusija prav tako zasedla na začetku vojne, vendar se je iz njega novembra 2022 umaknila. Ruske sile zdaj z območja Oleškega napadajo Herson, ukrajinska vojska pa odgovarja z druge strani reke.
Oleški so tako postali del frontne črte, na kateri se civilno prebivalstvo znajde med ruskimi in ukrajinskimi napadi. Mesto od preostalega okupiranega območja ločujejo minska polja, uničene ceste in brezpilotni letalniki, zato je prihod pomoči izjemno nevaren.
Pred vojno so bili Oleški turistično mesto z več kot 20.000 prebivalci. Posnetki iz zraka in pričevanja ljudi, ki so pobegnili, danes kažejo porušene stanovanjske bloke, zapuščena vozila in močno poškodovano infrastrukturo.
Nekaterih umrlih zaradi nevarnosti ni mogoče pokopati. Prebivalci trdijo, da na ulicah ostajajo trupla, sestradani potepuški psi pa naj bi se hranili s človeškimi ostanki. Teh navedb zaradi onemogočenega dostopa neodvisnih opazovalcev ni mogoče v celoti preveriti.
Zadnja cestna dostava maja
Po besedah Hasanenko je zadnja večja dostava hrane po cesti v mesto prispela 26. maja. Cestne prevoze so ustavili, ko je bilo ubitih več voznikov, ki so poskušali dostaviti pomoč ali evakuirati prebivalce.
Ljudje so najprej preživeli z vloženo hrano, lokalnimi pridelki in zalogami, ki so jih hranili v kleteh. Ko je hrane zmanjkalo, so začeli iskati ostanke v porušenih in zapuščenih hišah. Nekateri naj bi jedli tudi užitne divje rastline.
Ukrajinska vojska poskuša pomoč dostavljati s tovornimi droni. Zunanji minister Andrij Sibiha je v nedeljo sporočil, da je bilo v zadnji takšni akciji dostavljenih skoraj 400 paketov oziroma približno štiri tone hrane in zdravil.
Podobno operacijo so izvedli že konec septembra, ko naj bi pomoč odvrgli na približno sto lokacijah. Ni znano, koliko paketov so prebivalci dejansko lahko prevzeli. Ukrajinska stran trdi, da ruske sile del pošiljk prestrežejo ali ljudem preprečujejo dostop do njih.
Štiriindvajset kilometrov med življenjem in smrtjo
New York Times opisuje tudi pobeg Oleksandra in njegove žene, ki sta oba stara okoli 60 let. Pozno spomladi sta spakirala tri torbe, vzela mačko in psa ter se v bližini mestne bolnišnice srečala z voznikom.
Obleči sta morala bela oblačila in vzeti bele robce, s katerimi bi brezpilotnim letalnikom pokazala, da sta civilista. Voznik ju je opozoril, da jima na 24 kilometrov dolgi poti nihče ne more zagotoviti varnosti.
Ko so se nad vozilom pojavili oboroženi droni, so potniki izstopili in dvignili bele robce. Droni so nekaj časa lebdeli nad njimi, nato pa odleteli. Paru je uspelo pobegniti.
Nekaj tednov pozneje so njuni prijatelji umrli, ko je njihovo vozilo med poskusom dostave hrane zapeljalo na mino. Evakuacija iz mesta lahko tako pomeni rešitev, vendar je lahko že sam poskus odhoda smrtonosen.
Kijev in Moskva se medsebojno obtožujeta
Ukrajina odgovornost za katastrofalne razmere pripisuje Rusiji. Ukrajinski predstavniki trdijo, da ruske sile preprečujejo evakuacijo, napadajo brezpilotne letalnike s pomočjo in prebivalce uporabljajo kot živi ščit.
Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmitro Lubinec je sporočil, da Rusija ni sprejela predlogov za evakuacijo civilistov. Sibiha je Združene narode in Mednarodni odbor Rdečega križa pozval, naj pomagata poiskati način za varen umik prebivalcev.
Kremelj je priznal, da v Oleških vlada humanitarna katastrofa, vendar odgovornost pripisuje Ukrajini. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov trdi, da ukrajinske sile z droni ovirajo dostavo hrane in pitne vode ter prebivalcem preprečujejo odhod.
Zaradi ruske okupacije, spopadov in odsotnosti neodvisnih opazovalcev številnih obtožb ene in druge strani ni mogoče preveriti. Opazovalna misija Združenih narodov pa je potrdila, da prebivalci že več mesecev trpijo zaradi pomanjkanja hrane in izjemno omejenega dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin.
Od poplav do lakote
Prebivalci Oleškega so preživeli že katastrofalne poplave po porušitvi jezu Nova Kahovka junija 2023. V mestu je takrat umrlo neznano število ljudi, velik del območja pa je bil uničen.
Danes preostali prebivalci živijo skoraj brez zdravstvene oskrbe, elektrike, plina in ogrevanja. Dostava pomoči z droni je prinesla nekaj hrane in zdravil, vendar temeljnega problema ni rešila.
Brez dogovora o humanitarnem koridorju ostajajo ljudje ujeti v mestu, v katerem je lahko usoden že odhod iz hiše. “Apokalipsa. Ničesar ni za jesti,” je razmere opisal moški, ki mu je letos uspelo pobegniti.
