Poslanci SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokus so v državni zbor vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim predlagajo ponovno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in prenos posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na ljubljanske Žale.
Po poročanju STA bi zakon 17. maj znova določil za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta spominski dan je vlada Janeza Janše uvedla leta 2022, vlada Roberta Goloba pa ga je leto pozneje ukinila.
Predlagatelji v obrazložitvi zakona navajajo, da “spomin na žrtve komunizma še ni navzoč v javni zavesti”, medtem ko so po njihovih navedbah žrtve drugih totalitarnih sistemov že deležne uradnega obeleževanja.
Posmrtne ostanke bi prenesli na Žale
Predlog predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, območje pokopa pa bi dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena.
Prenos posmrtnih ostankov bi morali po predlogu izvesti v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isti lokaciji bi pokopavali tudi kasneje odkrite in ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč.
Predlog hkrati predvideva črtanje določbe iz zakona o vojnih grobiščih, ki določa postavitev osrednje kostnice v Spominskem parku Teharje.
Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem poudaril, da so Žale namenjene prebivalcem Ljubljane. Spomnil je, da je mesto v prenovo in dograditev pokopališča vložilo okoli 30 milijonov evrov.
“Če je to največji problem države oziroma državnega zbora, potem ni veliko problemov pri vodenju države,” je dejal na današnji novinarski konferenci.
Predlog odpira tudi vprašanja DNK analiz in kazenskih postopkov
Predlog zakona posega tudi v delovanje komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po novem bi strokovnjaka kriminalistične stroke nadomestil strokovnjak muzealske stroke, ki bi skrbel za hrambo predmetov iz prikritih grobišč.
Predlagatelji menijo, da se mora komisija po smrti morebitnih storilcev bolj osredotočiti na varovanje dokaznega gradiva in raziskovanje grobišč z drugimi metodami.
Zakon dodatno predvideva obvezno odvzemanje bioloških vzorcev za genetske analize identifikacije žrtev ter trajno hrambo teh vzorcev. Stroške analiz in raziskav bi kril državni proračun.
Predlog dopušča tudi možnost meddržavnih dogovorov za prenos DNK vzorcev tujim institucijam.
Pristojne upravne enote bi morale po uradni dolžnosti izdati mrliške liste za vse žrtve, za katere ti še niso bili izdani. Če drugih dokazov ne bi bilo, bi kot letnico smrti vpisali leto 1945, kot vzrok smrti pa uboj.
Janković je ob razpravi o predlaganem dnevu spomina poudaril, da gre za ideološko temo, ter dodal, da “ne moremo enačiti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani”.
Poslanci predlagajo obravnavo zakona po skrajšanem postopku.
